Kritične surovine

Kaj so kritične surovine in za kaj se uporabljajo

Kovine, minerali in naravni materiali so gradniki številnih proizvodov, ki so del našega vsakdanjega življenja. Tiste surovine, ki so gospodarsko najpomembnejše in pri katerih je tveganje pri oskrbi veliko, se imenujejo kritične surovine.

Kritične surovine so bistvene za delovanje in celovitost najrazličnejših ključnih industrij po vsej EU. Mednje spadajo energija iz obnovljivih virov, avtomobilska proizvodnja, digitalne tehnologije in obramba. Kritične surovine najdemo tudi v številnih vsakdanjih napravah, kot so pametni telefoni, električni avtomobili, vetrne turbine, rastlinska gnojila ali zrakoplovi.

tehnologija za vibriranje telefonov = volfram

električna vozila = litij, kobalt in nikelj

vetrne turbine = bor

Od 34 opredeljenih kritičnih surovin jih je bilo 17 (*) (glej spodaj 17 temno rumeno obarvanih strateških surovin) uvrščenih na poseben seznam strateških surovin, pri katerih naj bi povpraševanje v prihodnjih letih preseglo ponudbo zaradi njihovega gospodarskega pomena (kar spodbuja povpraševanje) in kompleksnih zahtev glede proizvodnje (kar omejuje ponudbo).

Ta seznam se bo redno pregledoval.

*Strateške surovine v težkih elementih redkih zemelj in lahkih elementih redkih zemelj: Nd, Pr, Tb, Dy, Gd, Sm in Ce

Gospodarski pomen kritičnih surovin

Kritične surovine so bistvene za evropsko gospodarstvo in tehnologije, ki omogočajo zeleni in digitalni prehod. So ključni sestavni deli baterij, električnih vozil, vetrnih turbin, polprevodnikov, tehnologij umetne inteligence in obrambnih sistemov.

Ker povpraševanje v teh sektorjih v Evropi in po svetu narašča, postaja varen dostop do teh surovin vse pomembnejši za industrijsko konkurenčnost, inovacije in gospodarsko varnost EU.

Povpraševanje po surovinah v Evropski uniji (scenarij velikega povpraševanja)

Podatki predstavljajo napovedano povpraševanje po kritičnih surovinah za pet strateških sektorjev EU: obnovljivi viri energije, električna mobilnost (e-mobilnost), industrija, informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) ter letalska in vesoljska industrija ter obramba.

Svetovna ponudba in povpraševanje

Kritične surovine se večinoma pridobivajo zunaj EU zaradi njihove neenakomerne porazdelitve po svetu, razlik v družbeni sprejemljivosti (kar je povezano z lokalnimi teritorialnimi učinki) in konkurence pri rabi zemljišč med gospodarskimi dejavnostmi.

Trenutno je EU pri več kritičnih surovinah močno odvisna od omejenega števila držav. V nekaterih primerih se EU skoraj v celoti opira na enega samega dobavitelja. To velja zlasti za nekatere elemente redkih zemelj in druge strateške surovine, kot je litij, ki se uvažajo iz zelo majhnega števila držav proizvajalk.

Glavni dobavitelji kritičnih surovin v EU

Zaradi koncentracije svetovnih dobavnih verig za kritične surovine v majhnem številu držav je EU izpostavljena motnjam v oskrbi, povezanim z geopolitičnimi napetostmi, trgovinskimi omejitvami ali naraščajočim in konkurenčnim svetovnim povpraševanjem. Ker so te surovine bistvene za strateške sektorje, lahko motnje vplivajo na evropsko industrijo, konkurenčnost in gospodarsko stabilnost.

Poleg tega so od leta 2024 omejitve izvoza elementov redkih zemelj in drugih kritičnih surovin iz tretjih držav povečale potrebo po pospešitvi strategije EU za diverzifikacijo.

Kitajska je na primer od leta 2023 sprejela vrsto ukrepov za nadzor izvoza, ki vključujejo kritične surovine, kot so grafit, galij, volfram, bizmut, germanij in redke zemlje. Ti ukrepi se uporabljajo tudi za nekatere izdelke, kot so baterije, in opremo, ki se uporablja za predelavo elementov redkih zemelj.

Kitajska še naprej razvija svoj režim za nadzor izvoza, tudi za nekatere kritične surovine in z njimi povezane izdelke. To povečuje negotovost za industrijske subjekte v EU ter vpliva na gospodarsko varnost EU in njena prizadevanja za zmanjšanje strateške odvisnosti.

Hkrati so ostali svetovni akterji okrepili ukrepe za zagotovitev dostopa svoje industrije do kritičnih surovin, in sicer s financiranjem projektov s področja kritičnih surovin in diverzifikacijo oskrbe prek partnerstev.

Akt EU o kritičnih surovinah

Evropski akt o kritičnih surovinah je začel veljati 23. maja 2024. Njegov glavni cilj je zmanjšati odvisnost EU od dobaviteljev strateških surovin iz tretjih držav.

Akt določa štiri nezavezujoče referenčne vrednosti za leto 2030:

• vsaj 10 % letne porabe v EU iz pridobivanja v EU
• vsaj 40 % za predelavo v EU
• vsaj 25 % iz recikliranja v EU
• nobena posamezna tretja država ne predstavlja več kot 65 % dobave EU

Z aktom se spodbuja tudi tehnološki napredek in učinkovita raba virov, da bi ublažili pričakovano povečanje povpraševanja v EU po kritičnih in strateških surovinah.

• Strateška avtonomija: Svet dokončno odobril akt o kritičnih surovinah (sporočilo za javnost, 18. marec 2024)