Kompas za konkurenčnost
Kompas za konkurenčnost je načrt, ki bo Evropi omogočil ponovno gospodarsko rast in blaginjo.
Zakaj kompas za konkurenčnost?
Evropa glede produktivnosti že 20 let zaostaja za drugimi velikimi gospodarstvi, zato je nujno treba najti način za oživitev njene konkurenčnosti.
Voditelji in voditeljice EU so zato v izjavi iz Budimpešte novembra 2024 poudarili, da je treba nujno izvajati nov dogovor o evropski konkurenčnosti, ki bo temeljil na popolnoma povezanem enotnem trgu.
Ne moremo več ravnati kot običajno.
Izjava iz Budimpešte
Evropska komisija je na zahtevo voditeljev in voditeljic januarja 2025 predstavila kompas za konkurenčnost.
Kompas temelji na priporočilih iz poročila Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti.
Cilji
Namen kompasa je olajšati in pospešiti poslovanje ter zagotoviti blaginjo Evrope.
Kompas usmerja delo Komisije za obdobje 2024–2029, in sicer na podlagi treh stebrov:
- premostitev inovacijske vrzeli z glavnimi konkurenti EU
- povezovanje razogljičenja in konkurenčnosti
- zmanjšanje odvisnosti in povečanje varnosti
Inovacije
Prvi steber se osredotoča na spodbujanje rasti z inovacijami.
Voditelji in voditeljice EU so poudarili, da je treba spodbujati inovacijam prijaznejše okolje, ki temelji na odlični znanosti, da bi inovativni proizvodi hitreje in v velikem obsegu vstopili na trg.
Le tretjina patentov, registriranih v EU, se izkoristi v komercialne namene. Da bi premostili inovacijsko vrzel med EU in njenimi konkurenti ter Evropo postavili na čelo raziskav in inovacij na svetovni ravni, so v kompasu za konkurenčnost navedeni predlogi, ki naj bi:
- zagonskim podjetjem pomagali pri zagonu in širitvi
- spodbujali razvoj umetne inteligence in njeno uvajanje v industrijo
- poenostavili in uskladili pravna pravila na ravni EU
- spodbudili nove produkte financiranja (na primer tvegani kapital)
- olajšali mobilnost talentov ter povečali porabo za raziskave in razvoj
- razvili računalniško infrastrukturo, infrastrukturo oblakov ter omrežno, satelitsko in podatkovno infrastrukturo
Poleg tega bi morali novi ukrepi, namenjeni prevzemanju vodilne vloge v strateških tehnoloških sektorjih – kot so umetna inteligenca, polprevodniške in kvantne tehnologije, napredni materiali, biotehnologija, tehnologije čiste energije, robotika, vesoljske tehnologije ter povezana in avtonomna mobilnost – Evropi omogočiti, da okrepi svojo tehnološko suverenost in konkurenčnost.
Razogljičenje
Države EU so se zavezale, da bo EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost.
Politike razogljičenja so močno gonilo rasti, če so dobro povezane z industrijsko, konkurenčno, gospodarsko in trgovinsko politiko.
Hkrati mora EU, če želi biti konkurenčnejša, odpraviti strukturne težave, ki so v ozadju visokih cen energije v Evropi in njene odvisnosti od uvoza fosilnih goriv.
Za učinkovito razogljičenje gospodarstva so v drugem stebru kompasa za konkurenčnost zajete naslednje pobude Komisije:
- čisti industrijski dogovor in akt o pospeševanju razogljičenja industrije, ki bosta proizvajalcem pomagala pri prehodu na čisto proizvodnjo in tehnologije ter spodbujala nove krožne poslovne modele
- akcijski načrt za cenovno dostopno energijo za lažji dostop do poceni energije
- časovni načrt za postopno odpravo uvoza ruskih fosilnih goriv, da bi zmanjšali energetsko odvisnost EU
- akcijski načrt za elektrifikacijo in sveženj za evropska omrežja, da bi posodobili in razširili energetsko omrežje in infrastrukturo EU
- spremembe podnebnih pravil EU, da bi določili cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040
- akt o krožnem gospodarstvu za spodbujanje boljše uporabe in ponovne uporabe virov
- Dogovor o čisti industriji
-
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
- Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo
- Evropski akcijski načrt za jeklo in kovine
Varnost
V kompasu je poudarjeno dvoje: da je trgovina ključno gonilo blaginje EU ter da mora EU diverzificirati in okrepiti svoje dobavne verige in zagotoviti njihovo odpornost.
Trgovina
Komisija namerava podpisati in izvajati dodatne trgovinske sporazume ter partnerstva za čisto trgovino in naložbe, da bi pomagala zagotoviti oskrbo s kritičnimi surovinami, čisto energijo, trajnostnimi gorivi za uporabo v prometu in čistimi tehnologijami z vsega sveta.
Komisija je vzpostavila tudi platformo, ki bo podjetjem EU omogočila učinkovito nabavo izdelkov in surovin, povezanih z energijo.
Cilj načrtovanega pregleda pravil o javnem naročanju, vključno s tem, da bi imeli evropski proizvajalci prednost pri javnih naročilih, bo okrepiti tehnološko varnost in domače dobavne verige.
Obramba
V kompasu je poudarjena potreba po nadaljnjem sodelovanju med državami članicami na področju obrambe, in sicer tako, da bi se vse pogosteje posluževali skupnega javnega naročanja ter skupnih raziskav in razvoja, pa tudi združevanja virov.
Pripravljenost
V kompasu je tudi poudarjeno, da so potrebni konkretni ukrepi za izboljšanje pripravljenosti EU na obstoječe in potencialne grožnje.
Vidiki omogočanja konkurenčnosti
V kompasu je opredeljenih pet načinov za zagotovitev konkurenčnosti EU v vseh sektorjih.
Poenostavitev
Komisija je predstavila vrsto predlogov za poenostavitev pravil, zmanjšanje regulativnega bremena in pospešitev upravnih postopkov, da bi Evropa postala privlačnejša za naložbe.
Eden od ciljev je zmanjšati upravno breme za MSP za vsaj 35 %.
Poenostavitev pravil EU
Dokončno oblikovanje in širitev enotnega trga
Komisija si prizadeva za odpravo obstoječih ovir za vsa podjetja, da bi lahko s horizontalno strategijo za enotni trg v celoti izkoristila prednosti obsega, ki jih ponuja enotni trg.
Posebna pozornost bo namenjena MSP in zagonskim podjetjem.
Enotni trg
Financiranje
Ker bo imela konkurenčnejša, inovativnejša in razogljičena Evropa velike potrebe po financiranju, mora EU bolje mobilizirati zasebne naložbe in javno financiranje uporabljati na bolj ciljno usmerjen način. Zato je Komisija predstavila strategijo za unijo prihrankov in naložb.
V kompasu so predvideni tudi predlogi za:
- poglobitev povezovanja kapitalskih trgov EU
- pomoč pri mobilizaciji kapitala za evropske projekte
- usmerjanje prihrankov v gospodarstvo
- ustvarjanje dodatnih zmogljivosti financiranja za banke s spodbujanjem trga listinjenja v EU
Unija prihrankov in naložb
Komisija je predlagala tudi prestrukturiranje naslednjega dolgoročnega proračuna (večletni finančni okvir 2028–2034), da bi podprla konkurenčnost EU.
Novi Evropski sklad za konkurenčnost (ESK) bo združil 14 obstoječih posameznih programov v en pravilnik, z enotnim portalom za vloge. Zajema štiri področja:
- zdravje, biotehnologija, kmetijstvo in biogospodarstvo
- odpornost, varnost, obrambo in vesolje
- vodilna vloga na digitalnem področju
- prehod na čisto energijo in razogljičenje industrije
Dolgoročni proračun EU za obdobje 2028–2034
Spretnosti
Da bi zagotovili boljše ujemanje med razpoložljivostjo spretnosti ter povpraševanjem na trgu dela, namerava Komisija z različnimi načrti in pobudami vzpostaviti unijo spretnosti.
Komisija namerava predstaviti tudi načrt za kakovostna delovna mesta, da bi odpravili ovire, ki omejujejo dostop do trga dela, zlasti za ženske, mlade, starejše, ki želijo ostati delovno aktivni, nizko usposobljene in invalide.
Usklajevanje politik
Predlagala bo tudi novo orodje za usklajevanje konkurenčnosti, katerega cilj bo bolje uskladiti skupne strateške interese na ravni EU in nacionalni ravni.
EU in državam članicam bi moralo pomagati pri tem:
- da si prizadevajo za uresničitev skupnih prednostnih nalog v zvezi s konkurenčnostjo za izbrana ključna področja
- da sodelujejo pri projektih skupnega evropskega interesa
Vloga Sveta v kompasu za konkurenčnost
Evropski svet je odgovoren za določitev splošne politične strategije in smernic za EU.
Voditelji in voditeljice EU so „uspešno in konkurenčno Evropo“ opredelili kot enega od ključnih elementov strateške agende za obdobje 2024–2029, v kateri so določene prednostne naloge za politično delo EU.
Svet EU v vlogi sozakonodajalca skupaj z Evropskim parlamentom odloča v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.
To pomeni, da bodo ministri in ministrice EU, potem ko bo Komisija predložila predloge za novo zakonodajo, napovedane v kompasu za konkurenčnost, v različnih sestavah Sveta razpravljali o predlaganih ukrepih. Naslednji korak bodo pogajanja z Evropskim parlamentom o končni obliki zakonodajnih aktov; nova pravila bodo nato sprejeta s strani obeh institucij in bodo postala zakonodaja EU.
Glej tudi
Industrija
Podnebne spremembe: kako ukrepa EU
Vloga EU v svetovni trgovini
Zadnja posodobitev: 16. junij 2026