Duševno zdravje

Delo Sveta na področju duševnega zdravja

Dobro duševno zdravje je stanje dobrega počutja, ki posamezniku omogoča, da uresničuje svoje sposobnosti, se spopada s stresom, dela in prispeva v svojo skupnost. Vendar je breme težav z duševnim zdravjem v EU zelo veliko.

Izboljšanje duševnega zdravja je za EU in njene države članice nujno s socialnega in gospodarskega vidika, kar je po pandemiji COVID-19 postalo še bolj očitno.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v prvem letu pandemije razširjenost tesnobe in depresije po vsem svetu povečala za 25 %.

Evropska komisija poroča tudi o vse pogostejšem občutku osamljenosti v EU.

Svet pripravlja štiri sklope sklepov za prednostno obravnavo duševnega zdravja in dobrega počutja, s posebnim poudarkom na najnujnejših zadevah in najranljivejših skupinah:

• osebe, ki opravljajo prekarno delo
• mladi
• osebe z motnjami zaradi uporabe drog in težavami z duševnim zdravjem

Svet je 30. novembra 2023 sprejel sklepe o duševnem zdravju. V sklepih je poudarjen pomen obravnavanja duševnega zdravja in dobrega počutja v različnih življenjskih okoliščinah, kar koristi tako posameznikom kot družbam. Države članice so pozvane, naj pripravijo akcijske načrte ali strategije z medsektorskim pristopom k duševnemu zdravju.

Države EU so se dogovorile o številnih ciljih za zmanjšanje težav zaradi slabega duševnega zdravja:

kakovostnejše zdravstveno varstvo na področju duševnega zdravja, ki bo dostopnejše za osebe z duševnimi motnjami

boj proti stigmatizaciji in diskriminaciji

preprečevanje in zgodnje odkrivanje samomorilnega vedenja ter oskrba

boj proti osamljenosti ranljivih skupin

promoviranje duševnega zdravja na delovnem mestu in v izobraževanju

celosten pristop k preprečevanju in zdravljenju motenj

boljše spremljanje in zbiranje podatkov o duševnem zdravju v EU

izmenjava izkušenj in najboljših praks

• Duševno zdravje: države članice naj ukrepajo na različnih ravneh ter v različnih sektorjih in starostnih skupinah (sporočilo za javnost, 30. november 2023)

Osebe, ki opravljajo prekarno delo

Stres in psihosocialna tveganja pri delu lahko vplivajo na duševno zdravje zaposlenih. Možnost razvoja negativnega stresa, ki lahko povzroči tesnobo in depresijo, je še posebej velika pri osebah, ki opravljajo prekarno delo.

Taka delovna mesta so namreč pogosto:

• slabo plačana
• negotova
• delavcem in delavkam ne zagotavljajo ustrezne zaščite

Vse večja digitalizacija, robotizacija in uporaba umetne inteligence pri delu lahko negativno vplivajo tudi na delovne pogoje, kar ima posledice za duševno zdravje ljudi.

Svet je 9. oktobra 2023 sprejel sklepe o duševnem zdravju in prekarnem delu. To so prvi sklepi o medsebojni povezavi med duševnim zdravjem in zaposlitvijo.

Države članice EU se strinjajo, da sta duševno zdravje in delo tesno povezana. Duševno zdravje pomembno vpliva na delovno sposobnost in produktivnost, pojav psihosocialnih tveganj pri delu pa lahko duševnemu zdravju škoduje. Zlasti prekarno delo, vključno s slabo plačanimi in nezaščitenimi delovnimi mesti, lahko povzroči motnje, kot sta tesnoba in depresija.

• Svet poziva k ukrepom za ukrepanje v zvezi z vplivom prekarnega dela na duševno zdravje (sporočilo za javnost, 9. oktober 2023)

Svet v sklepih poziva države članice, naj izboljšajo duševno zdravje pri delu z ukrepi, kot so:

boj proti prekarnim zaposlitvam

krepitev javnih sistemov, ki varujejo duševno zdravje pri delu

podpiranje raziskav o vplivu delovnih pogojev na duševno zdravje

zagotavljanje spremljanja duševnega zdravja delavcev in delavk

podpiranje zaposlovanja ali ponovnega vključevanja delavcev in delavk, ki imajo težave z duševnim zdravjem

Mladi

Po nekaterih ocenah je imelo leta 2019 težave z duševnim zdravjem več kot 14 milijonov mladih v starosti od 15 do 29 let. Zaradi pandemije COVID-19 se je duševno zdravje mladih po vsej Evropi še poslabšalo. Po podatkih iz poročila o pregledu zdravstva z naslovom „Health at a glance“, ki ga je pripravila OECD, se je delež mladih s simptomi tesnobe in depresije v več državah članicah več kot podvojil v primerjavi s časom pred pandemijo.

UNICEF v nedavnem poročilu navaja, da je po prometnih nesrečah drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi v Evropi samomor.

Skoraj polovica mladih v EU (49 %) in 23 % odraslih je navedlo, da njihove potrebe po varstvu duševnega zdravja niso bile izpolnjene.

• Poročilo „Health at a glance in Europe“ (Pregled zdravstva v Evropi), 2022 (OECD)
• The state of world's children 2021 (Položaj otrok v svetu 2021) (UNICEF)

Ti podatki so razlog, da je varovanje duševnega zdravja mladih prednostna naloga EU in njenih držav članic.

Države članice EU v Svetu trenutno razpravljajo o tem, kako bi lahko učinkoviteje preprečevale težave z duševnim zdravjem med mladimi ob upoštevanju njihovih specifičnih potreb.

Vseh 27 držav članic EU je v Svetu 23. novembra 2023 sprejelo sklepe o mladih in duševnem zdravju. Sklepi vsebujejo smernice o načinih obravnave te problematike, pri čemer je poudarek namenjen temu, kako bolje zadostiti specifičnim potrebam mladih z ukrepi, kot so:

izboljšanje njihovih življenjskih in delovnih pogojev

omogočanje lažjega dostopa mladih do zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja

spodbujanje raziskav o vplivu duševnega zdravja na mlade

boj proti stigmatizaciji

izmenjava najboljših praks med državami EU

spodbujanje varnejšega in bolj zdravega digitalnega prostora, vključno z bojem proti sovraštvu, nasilju in zlorabam v medijih in družbenih medijih

Motnje zaradi uporabe drog in težave z duševnim zdravjem

Pri osebah, ki trpijo za motnjami zaradi uporabe drog in imajo hkrati težave z duševnim zdravjem, je tveganje, da razvijejo hudo psihopatologijo, da bodo hospitalizirane, zaužile prevelik odmerek, naredile samomor ali prezgodaj umrle, večje kot pri osebah z eno samo duševno motnjo.

Prav tako je zanje verjetneje, da se bodo soočile z brezposelnostjo in brezdomstvom ter da bo njihovo vedenje zelo tvegano, kar je povezano z okužbami, na primer z virusoma HIV in hepatitisa C.

Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ima v nekaterih skupinah za zdravljenje zasvojenosti z drogami težave z duševnim zdravjem do 80 % pacientov. Najpogostejše psihiatrične komorbidnosti med posamezniki z motnjami zaradi uživanja drog so depresija, tesnoba, posttravmatski stres in osebnostne motnje (predvsem asocialne in mejne).

• Komorbidnost težav zaradi uporabe drog in težav z duševnim zdravjem (EMCDDA)

Države članice EU si v Svetu skupaj prizadevajo za boljšo podporo osebam, ki imajo težave z duševnim zdravjem in trpijo za motnjami zaradi uporabe drog. Svet je 5. decembra 2023 odobril sklepe o zlorabi drog in duševnih motnjah. Svet je pozval države članice, naj obravnavajo motnje zaradi uporabe drog, ki se pojavljajo skupaj z drugimi duševnimi motnjami. Države članice, Komisija in drugi ustrezni akterji bi si morali prizadevati za oblikovanje v posameznike usmerjenih ukrepov, prilagojenih njihovim posebnim potrebam.

• Svet obravnaval položaj ljudi, ki trpijo za motnjami zaradi uporabe drog in drugimi duševnimi motnjami (sporočilo za javnost, 5. december 2023)

Stanje na področju duševnega zdravja v EU

Po podatkih OECD je pred pandemijo COVID-19 vsaj 84 milijonov ljudi po vsej EU trpelo zaradi duševnih bolezni. To pomeni več kot eno od šestih oseb v EU (17,3 %).

Pred pandemijo COVID-19 sta bili najpogostejši težavi z duševnim zdravjem v EU tesnoba in depresija, sledile pa so jima motnje zaradi uživanja alkohola in drog, bipolarne motnje in shizofrenija.

Ocenjuje se, da je imelo anksiozne motnje 25 milijonov ljudi (5,4 % celotnega prebivalstva EU), čemur so sledile depresivne motnje (21 milijonov ljudi, 4,5 %) ter motnje zaradi drog in alkohola (11 milijonov ljudi, 2,4 %).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je duševno zdravje po začetku pandemije po vsem svetu še poslabšalo. Raziskava Eurobarometra, izvedena junija 2023, je pokazala, da je skoraj vsaka druga oseba (46 % prebivalstva EU) v zadnjih dvanajstih mesecih imela čustvene ali psihosocialne težave in se je, na primer, počutila depresivno ali tesnobno.

• Poročilo Flash Eurobarometer o duševnem zdravju, junij 2023 (Evropska komisija)

Vpliv slabega duševnega zdravja na gospodarstvo

Slabo duševno zdravje ima poleg osebnega trpljenja in trpljenja ljudi iz ožjega kroga osebe s težavami – družine, prijateljev, skrbnikov – tudi gospodarske posledice za družbo. Glede na poročilo „Health at a glance“, ki ga je pripravila OECD (2018), vsakoletni stroški za duševno zdravje 27 držav EU in Združenega kraljestva znašajo vsaj 600 milijard EUR ali več kot 4 % BDP, in sicer:

• neposredni izdatki za zdravstveno varstvo (pregledi, farmacevtski izdelki, hospitalizacije): 190 milijard EUR ali 1,3 % BDP
• programi socialne varnosti (bolniški in invalidski dopust, nadomestila za brezposelnost): 170 milijard EUR ali 1,2 % BDP
• posredni stroški na trgu dela (izgubljeni dohodek zaradi umrljivosti, nižja zaposlenost, odsotnost z dela in manjša produktivnost): 240 milijard EUR ali 1,6 % BDP

• Poročilo „Health at a glance in Europe“ (Pregled zdravstva v Evropi), 2018 (OECD)

Koristi dobrega duševnega zdravja

Duševno zdravje je sestavni del zdravja ljudi in je bistveno za odporno družbo in produktivno gospodarstvo.

Kakšne so koristi dobrega duševnega zdravja v različnih življenjskih obdobjih

Otroštvo in puberteta

boljši učni izidi in boljše zaposlitvene možnosti

Odrasla doba

produktivnejše delo in večje možnosti za zaposlitev

Starost

boljše vključevanje v skupnost in aktivnejša vloga v njej