Postopek imenovanja novih vodij institucij EU leta 2019
Evropski svet ima pomembno vlogo pri imenovanjih na najvidnejša mesta na ravni EU. Tako je 2. julija 2019 izvolil predsednika Evropskega sveta ter predlagal kandidatko za predsednico Evropske komisije, kandidata za visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in kandidatko za predsednico Evropske centralne banke.
Predsednik Evropskega sveta
V skladu s Pogodbama (člen 15(5)) Evropski svet svojega predsednika oz. predsednico izvoli s kvalificirano večino. Predsednikov oz. predsedničin mandat traja dve leti in pol in se lahko enkrat podaljša.
Voditelji in voditeljice EU so 2. julija 2019 za predsednika Evropskega sveta izvolili Charlesa Michela, Funkcijo je začel opravljati 1. decembra 2019.
Predsednik oz. predsednica Evropske komisije
Postopek za imenovanje kandidata oz. kandidatke za predsednika oz. predsednico Komisije za naslednjih pet let je določen v Pogodbi o Evropski uniji (člen 17(7)).
„Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropski svet s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku.“ Pogodba o Evropski uniji, člen 17(7)
Poleg tega je v izjavi št. 11 k Pogodbi navedeno, da „sta Evropski parlament in Evropski svet“ „skupaj odgovorna za nemoten potek postopka za izvolitev predsednika Evropske komisije. Pred odločitvijo Evropskega sveta predstavniki Evropskega parlamenta in Evropskega sveta tako opravijo potrebna posvetovanja v okviru, ki velja za najprimernejšega.“
Evropski svet je 2. julija 2019 sprejel sklep, s katerim je Evropskemu parlamentu za kandidatko za predsednico Evropske komisije predlagal Ursulo von der Leyen. Predlagano kandidatko je Evropski parlament izvolil 16. julija 2019.
Svet je 10. septembra 2019 v medsebojnem soglasju z izvoljeno predsednico Ursulo von der Leyen sprejel seznam oseb, ki jih je predlagal za imenovanje za člane in članice Komisije za obdobje do 31. oktobra 2024. Te osebe so bile izbrane na predlog držav članic.
Svet je 25. novembra 2019 v medsebojnem soglasju z izvoljeno predsednico Ursulo von der Leyen sprejel nov seznam oseb, ki jih je predlagal za imenovanje za člane in članice Komisije za obdobje do 31. oktobra 2024.
Evropski parlament je 27. novembra 2019 izglasoval odobritev Komisije Ursule Von der Leyen. Evropski svet je 28. novembra po pisnem postopku imenoval novo Komisijo za obdobje od 1. decembra 2019 do 31. oktobra 2024.
Volitve predsednika Evropske komisije (Infografika)
Visoki predstavnik oz. visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Evropski svet s kvalificirano večino in s soglasjem predsednika oz. predsednice Komisije imenuje tudi visokega predstavnika oz. visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (člen 18(1)). Visoki predstavnik oz. visoka predstavnica, ki je imenovan oz. imenovana za pet let, opravlja tudi vlogo podpredsednika oz. podpredsednice Evropske komisije, poleg tega pa predseduje sejam Sveta za zunanje zadeve. Visokemu predstavniku oz. visoki predstavnici pomaga Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD).
Evropski svet je 2. julija 2019 izjavil, da je ustrezni kandidat za visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell Fontelles. Novoizvoljena predsednica Komisije Ursula von der Leyen je 26. julija soglašala, da je Josep Borrell Fontelles imenovan za visokega predstavnika.
Evropski svet je nato 6. avgusta uradno imenoval Josepa Borrella Fontellesa za visokega predstavnika.
Evropski parlament je na glasovanju 27. novembra 2019 odobril Komisijo Ursule Von der Leyen kot kolegij ter Josepa Borrella Fontellesa za visokega predstavnika in podpredsednika Komisije. Evropski svet je 28. novembra po pisnem postopku imenoval novo Komisijo za obdobje od 1. decembra 2019 do 31. oktobra 2024.
Predsednik oz. predsednica Evropske centralne banke
Evropski svet imenuje predsednika oz. predsednico ECB za obdobje osmih let. O tem (dokončno) odloči na podlagi priporočila Sveta. Posvetuje se tudi z Evropskim parlamentom in Svetom ECB (ki ga sestavlja skupno šest članov oz. članic Izvršilnega odbora ter guvernerji oz. guvernerke centralnih bank 19 držav evrskega območja). Odloča s kvalificirano večino glasov. Ta postopek je določen v členu 283 Pogodbe o delovanju EU (PDEU).
Evropski svet je 2. julija 2019 odločil, da je ustrezna kandidatka za predsednico Evropske centralne banke Christine Lagarde. Svet (ekonomske in finančne zadeve) je nato 9. julija 2019 v zvezi s tem izdal uradno priporočilo. Evropska centralna banka je mnenje Evropskemu svetu predložila 25. julija 2019, Evropski parlament pa 17. septembra 2019.
Evropski svet je 18. oktobra 2019 Christine Lagarde imenoval za predsednico Evropske centralne banke za 8-letni mandat brez možnosti podaljšanja. Mandat je nastopila 1. novembra 2019.
Imenovanje Izvršilnega odbora ECB (Infografika)
Spoštovanje geografske, demografske in spolne raznolikosti
V izjavi št. 6 k Pogodbi je jasno zapisano naslednje: „pri izbiri oseb, ki naj bi opravljale funkcijo predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, je treba ustrezno upoštevati potrebo po spoštovanju geografske in demografske raznolikosti Unije in njenih držav članic.“ V Pogodbi so tudi splošnejše določbe o tem, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov.
Voditelji in voditeljice držav ali vlad EU so na neuradnem srečanju 23. februarja 2018 razpravljali o imenovanjih na visoki ravni, tudi o postopku vodilnih kandidatov. Na tiskovni konferenci, ki je sledila temu srečanju, je predsednik Donald Tusk dejal, da so se voditelji in voditeljice strinjali, da Evropski svet ne more vnaprej jamčiti, da bo za predsednika oz. predsednico Evropske komisije predlagal enega od vodilnih kandidatov oz. kandidatk. Voditelji in voditeljice so se strinjali, da pri tem postopku ne more biti nikakršne samodejnosti. V Pogodbi je jasno zapisano, da Evropski svet kandidata oz. kandidatko predlaga v okviru svoje avtonomne pristojnosti, ob upoštevanju evropskih volitev in po ustreznih posvetovanjih.