Izvedbeni in delegirani akti

Kaj so izvedbeni in delegirani akti

Izvedbeni in delegirani akti pomagajo zagotoviti, da se sprejeto pravo EU dosledno uporablja v vseh državah EU, ali opredeljujejo tehnične podrobnosti.

V obeh primerih gre za nezakonodajne akte, kar pomeni, da se ne sprejemajo po zakonodajnih postopkih EU. Namesto tega lahko Svet in Evropski parlament za njihovo sprejetje pooblastita Evropsko komisijo kot izvršilni organ EU.

Medtem ko izvedbeni akti ne morejo spremeniti temeljnega akta, v okviru katerega se pooblastila prenesejo na Komisijo, lahko delegirani akti dopolnjujejo ali spreminjajo njegove nebistvene elemente.

Izvedbeni akti

Izvedbeni akti zagotavljajo, da se pravo EU v vseh državah EU uporablja na enak način. Z njimi ni mogoče spremeniti temeljnega akta.

Osnutek izvedbenega akta, ki ga pripravi Komisija, pregledajo odbori nacionalnih strokovnjakov. Njihovo mnenje je lahko zavezujoče ali nezavezujoče, odvisno od postopka. Svet in Parlament ne moreta blokirati sprejetja akta.

Primeri: podatkovne zbirke, pravila o cenah kmetijskih proizvodov, odobritev zdravil

Delegirani akti

Delegirani akti Komisiji omogočajo, da dopolni ali spremeni nebistvene elemente temeljnega akta s tehničnimi podrobnostmi.

Veljati začnejo le, če Svet in Parlament temu ne nasprotujeta.

Primeri: pravila o informacijah o potovanjih, zahteve za označevanje živil, ukrepi za zdravje živali in rastlin

Izvedbeni akti – postopek po korakih

Izvedbena pooblastila se običajno prenesejo na Evropsko komisijo. V nekaterih posebnih primerih izvedbeni akt namesto Komisije sprejme Svet.

Osnutke izvedbenih aktov, ki jih pripravi Komisija, pregledajo odbori nacionalnih strokovnjakov, zato se postopek imenuje postopek v odboru, včasih neuradno komitologija. Obstaja tudi nekaj izjem, v katerih lahko Komisija sprejme izvedbeni akt brez sodelovanja odbora, na primer za dodelitev manjših zneskov nepovratnih sredstev.

Kaj so komitološki odbori

Komitološke odbore sestavljajo predstavniki držav EU (nacionalni strokovnjaki), predseduje pa jim Komisija.

Kaj je postopek v odboru

Obstajata dva postopka v odboru, ki se razlikujeta po obsegu sodelovanja odbora:

• svetovalni postopek
• postopek pregleda

Svetovalni postopek

Svetovalni postopek se na primer uporablja za izvedbene akte ali za dodelitev nepovratnih sredstev ali financiranja.

1. 

   1. korak:

   Svetovalni odbor sprejme mnenje z navadno večino.

2. 

   2. korak:

   Komisija ob upoštevanju mnenja odbora odloči, ali bo akt sprejela ali ne. Mnenje odbora ni zavezujoče.

Postopek pregleda

Postopek pregleda je edini, v okviru katerega lahko države EU blokirajo sprejetje izvedbenega akta.

Uporablja se na primer za izvedbene akte, povezane z velikimi programi EU, skupno kmetijsko politiko, ribištvom, okoljem ter pravili o varnosti in zdravju.

1. 

   1. korak:

   Odbor za postopek pregleda poda svoje mnenje s kvalificirano večino, kar pomeni 55 % nacionalnih strokovnjakov, ki predstavljajo najmanj 65 % prebivalstva EU.

2. 

   2. korak:

   Če je mnenje odbora pozitivno, Komisija akt sprejme. Če je mnenje odbora negativno, Komisija akta ne sme sprejeti. Če odbor ne poda mnenja, lahko Komisija akt sprejme, razen če temeljni akt to možnost izključuje, če temu nasprotuje navadna večina v odboru ali če se akt nanaša na obdavčitev, finančne storitve ali varovanje zdravja ali varnosti.

Če Komisija ne more sprejeti izvedbenega akta, lahko:

• odboru za postopek pregleda v dveh mesecih predloži revidiran osnutek
• odboru za pritožbe (ki ga prav tako sestavljajo nacionalni predstavniki) v enem mesecu predloži osnutek izvedbenega akta

Izvedbeni akti, ki se začnejo takoj uporabljati

Komisija lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih in če zakonodajni akt to omogoča, sprejme izvedbeni akt še pred posvetovanjem z odborom. V takih primerih:

• se mora Komisija v 14 dneh po sprejetju posvetovati z odborom
• se akt uporablja največ šest mesecev, razen če zakonodajni akt določa drugače

Kadar se uporablja postopek pregleda in odbor poda negativno mnenje, mora Komisija akt nemudoma razveljaviti.

Pravna podlaga

Izvedbeni akti so opredeljeni v členu 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v uredbi o postopku v odboru (Uredba (EU) št. 182/2011).

Delegirani akti – postopek po korakih

Delegirani akti se lahko sprejmejo le, če je Komisija za to pooblaščena s temeljnim aktom. V zakonodajnem aktu so opredeljeni cilji, področje uporabe in trajanje prenosa.

Svet in Evropski parlament lahko prenos kadar koli prekličeta, tudi če Komisija še ni predložila delegiranega akta.

Sprejetje delegiranega akta poteka v treh glavnih korakih:

1. 1

   Priprava osnutka in posvetovanje

   Komisija pripravi delegirani akt. Pred sprejetjem akta se mora posvetovati s strokovnjaki, ki jih imenujejo države EU.

2. 2

   Pregled

   Svet in Parlament pregledata delegirani akt.

   Rok: dva meseca z možnostjo podaljšanja

3. 3

   Začetek veljavnosti

   Če Svet ali Parlament izrazita nasprotovanje, delegirani akt ne začne veljati.

   Če nihče ne nasprotuje, delegirani akt začne veljati.

Pravna podlaga

Delegirani akti so opredeljeni v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

• Register delegiranih in izvedbenih aktov (Evropska komisija)
• Povejte svoje mnenje: Povejte svoje mnenje o politikah in predpisih EU (Evropska komisija)