Skip to content

Kaj je pranje denarja?

Pranje denarja in financiranje terorizma sta velik problem za gospodarstvo EU in njen finančni sistem, pa tudi varnost njenih državljanov in državljank.

Evropska komisija je 20. julija 2021 predstavila sveženj zakonodajnih predlogov, ki naj bi državljanke in državljane ter finančni sistem EU ščitili pred pranjem denarja in financiranjem terorizma.

Svet je 30. maja 2024 sprejel ta zakonodajni sveženj, ki bo še okrepil in razširil pravila EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. S svežnjem se ustanavlja tudi nov evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA), ki bo zadolžen za usklajevanje ter pooblaščen za neposredni in posredni nadzor. 

Organ AMLA bo imel sedež v Frankfurtu in bo začel delovati sredi leta 2025.

Infografika o opredelitvi pranja denarja ter statističnih podatkih v EU in po svetu.

Kaj je pranje denarja?

Pranje denarja je postopek, s katerim storilci kaznivih dejanj prikrijejo nezakoniti izvor svojih sredstev.

Uporabljajo podzemne finančne sisteme za obdelavo transakcij in plačil, ločeno od nadzornih mehanizmov.

Pranje denarja v številkah

Svetovne ocene:

med 715 milijardami EUR - 1,87 bilijona EUR svetovnega GDP (2 %–5 %) je opranih vsako leto

V EU:

70 % kriminalnih mrež, dejavnih v EU, uporablja eno od vrst pranja denarja za financiranje svojih operacij in prikrivanje sredstev

80 % kriminalnih mrež, dejavnih v EU, zlorablja zakonite poslovne strukture za svoje kriminalne dejavnosti

Med 117–210 milijardami EUR sumljivih dejavnosti in transakcij, ki zlorabljajo finančni sistem in gospodarstvo EU

Kako poteka pranje denarja?

  1. Zbiranje umazanega denarja
  2. Plasiranje sredstev – nezakoniti dobički so preneseni v zakonit finančni sistem
  3. Prikrivanje izvora denarja – s premiki ali zamenjavami se izvor sredstev zakrije (npr. z izdajanjem fiktivnih računov, posojili, prenosi med računi)
  4. Integracija – dobički znova vstopijo v gospodarstvo (npr. prek naložb v nepremičnine, luksuznega premoženja, poslovnih projektov)

Primeri:

podzemno bančništvo (mreže, ki prejmejo denar, da ga izplačajo tretjim stranem zunaj regulativnega nadzora)

tihotapljenje denarja

denarne mule (posamezniki, ki so rekrutirani za prenos nezakonitih sredstev med računi)

zloraba zakonitih poslovnih struktur

pranje denarja prek izdelkov z visoko vrednostjo

zloraba kriptovalut (1,5 milijarde EUR: ocenjene transakcije kriptovalut na tržnicah na temnem spletu)

Vir: Evropska komisija, Eurojust, Europol, Združeni narodi

Več informacij:

Področja

Zadnja posodobitev: 10. julij 2026