Neformalna videoseja ministrov in ministric za kmetijstvo in ribištvo, 25. januar 2021

Glavni rezultati

Ministri in ministrice so na celodnevni neformalni videoseji govorili o vrsti vprašanj: smernicah za začetek uradnih dvostranskih posvetovanj med EU in Združenim kraljestvom o določitvi dokončnih ribolovnih možnosti za leto 2021 (in za nekatere staleže za leto 2022), učinku in perspektivah najnovejših sprememb na področju trgovine na kmetijski sektor EU ter trenutnem stanju medinstitucionalnih pogajanj o svežnju reform skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020.

Portugalsko predsedstvo je na začetku videoseje predstavilo svoje prednostne naloge: glavni cilj je, da bi se pogajanja o reformi SKP zaključila spomladi. Predsedstvo je predstavilo tudi druge prednostne naloge na področju kmetijstva (strategijo za razvoj podeželja, sklepe Sveta o trajnostni rabi pesticidov in dogovor o prednostnih nalogah EU za vrh ZN o prehranskih sistemih) in ribištva (dogovor o glavnih ribolovnih možnostih z Združenim kraljestvom in Norveško, dokončanje uredbe o novem Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter dogovor o splošnem pristopu k reviziji sistema za nadzor).

Ribištvo

Ministri in ministrice so razpravljali o prednostnih nalogah za začetek uradnih dvostranskih posvetovanj med EU in Združenim kraljestvom o določitvi dokončnih ribolovnih možnosti za leto 2021 za staleže, ki se upravljajo skupaj (in deljene globokomorske staleže za leti 2021 in 2022). Podprli so tudi začetne smernice predsedstva za Evropsko komisijo, ki bo vodila posvetovanja, in pri tem poudarili, da je treba spoštovati načela skupne ribiške politike. Za ministre in ministrice je pomembna prednostna naloga to, da čim prej zagotovimo gotovost ribiškim skupnostim EU ter spodbudimo okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost sektorja. Poleg tega so Evropsko komisijo pozvali k jasnosti in preglednosti pri vodenju posvetovanj in poudarili, da jih je treba v celotnem postopku in na različnih ravneh v celoti obveščati in vključevati.

Nekatere države članice so poleg tega izrazile zaskrbljenost zaradi nedavne enostranske odločitve Norveške glede kvot za nekatere deljene staleže in pozvale k hitremu zaključku pogajanj med EU in Norveško o ribolovnih možnostih.

Posvetovanja med EU in Združenim kraljestvom o ribolovnih možnostih za leto 2021 so zgodovinski dogodek. To je prvič, da bomo izvajali sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom. Želimo zastaviti pravo pot za sporazum, ki v središče postavlja trajnostnost in zagotavlja preživetje naših ribiških skupnosti.

Ricardo Serrão Santos, portugalski minister za morje

Kmetijstvo

Ministri in ministrice so na popoldanski videoseji izmenjali mnenja, podlaga za to pa je bila predstavitev Komisije o najnovejših spremembah na področju mednarodne trgovine in njihovem učinku na agroživilski sektor EU. Več ministrov in ministric je poudarilo potrebo po enakih konkurenčnih pogojih v trgovinskih sporazumih EU, npr. Mercosurju, da se zagotovi pravična obravnava evropskih kmetov. Številni so izpostavili, kako pomemben je uvoz agroživilskih proizvodov iz tretjih držav, vendar le, če ti izpolnjujejo visoke okoljske in trajnostne standarde, kot jih proizvodi iz EU. Ministri in ministrice so tudi pozdravili sporazum med EU in Združenim kraljestvom ter netarifni status agroživilskih proizvodov, in poudarili, da je treba pozorno spremljati njegovo izvajanje, da se zagotovita gotovost in stabilnost v sektorju, med drugim tudi pri temah, kot so geografske označbe. Opozorili so tudi na nove perspektive in priložnosti, ki se pojavljajo z novo ameriško administracijo, zlasti v zvezi z zmanjševanjem trgovinskih napetosti.

Evropska komisija je obenem na kratko predstavila posodobljeno študijo Skupnega raziskovalnega središča iz leta 2016, v kateri so upoštevani zadnji sporazumi, ki jih je izpogajala EU, kot so sporazumi z Mercosurjem, Kanado, Japonsko, Vietnamom in Mehiko. Prvi rezultati so potrdili, da trgovinska agenda EU lahko koristi kmetijskemu sektorju EU (s projekcijami različnih scenarijev). Ministri in ministrice so pozdravili prve ugotovitve, vendar so hkrati poudarili, da morajo študijo prejeti in jo podrobneje analizirati, da bi o njej razpravljali na prihodnjem ministrskem srečanju.

Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo tudi o trenutnem stanju pogajanj o svežnju reform SKP za obdobje po letu 2020 in pojasnilo, da je načrtovanih več političnih in tehničnih sestankov, da bi dogovor dosegli letos spomladi. Glavne točke so bile med drugim nov model izvajanja, zelena struktura in okoljski standardi, trgovina s tretjimi državami in izjemni tržni ukrepi. Ministri in ministrice so predsedstvo na splošno pozvali, naj na medinstitucionalnih pogajanjih upošteva splošni pristop Sveta (kot je bil dogovorjen oktobra 2020), tudi v kontekstu podrobno obravnavane zelene strukture te reforme, čeprav so nekateri izrazili podporo določenim spremembam Evropskega parlamenta. Ponovno so poudarili, da je treba poenostaviti pravila, uravnotežiti okoljske in socialno-ekonomske učinke ter čim prej doseči dogovor na podlagi sistema, usmerjenega v uspešnost.

• Prihodnost SKP po letu 2020 (ozadje)

Absolutna prednostna naloga našega predsedstva je, da spomladi dosežemo dogovor v pogajanjih o reformi SKP. Da bi to dosegli, bomo nadgradili trdo delo prejšnjih predsedstev in izkoristili njihove uspehe . Naše vodilo pri pogajanjih bo še naprej splošni pristop Sveta, saj je uravnoteženo besedilo, ki nam bo pomagalo doseči uravnotežen dogovor. Kmetijstvo je eden od ključnih dejavnikov za sprostitev in pospešitev učinkov evropskih načrtov za okrevanje in digitalno preobrazbo. Maria do Céu Antunes, portugalska ministrica za kmetijstvo

Razprava (pod točko Razno) je tekla še o naslednjem: i) poročanje hrvaške delegacije o posledicah nedavnega potresa na Hrvaškem za kmetijski sektor in nekatera podeželska območja ter prošnja Komisiji, naj bo prožna in naj sprejme vse razpoložljive ukrepe za pomoč pri okrevanju, in ii) poziv slovenske delegacije (s podporo 13 držav članic) k uvedbi ukrepov na ravni EU za pomoč sektorju prašičjega mesa po hudih padcih cen zaradi pandemije covida-19.