"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov
Videoseja ministrov in ministric za zaposlovanje in socialne zadeve, 9. junij 2020
Glavni rezultati
Zaposlovanje in socialne zadeve
Ministri in ministrice EU za zaposlovanje in socialne zadeve so opravili svojo tretjo sejo med pandemijo covida-19. Razprava je bila prvič osredotočena na okrevanje. Ministri in ministrice so zlasti izmenjali mnenja o tem, kako doseči, da bodo nacionalne politike zaposlovanja in socialne politike bolj stabilne, trgi dela pa odpornejši, da bi premostili posledice pandemije covida-19.
Trenutna kriza močno vpliva na naše delovne navade – delo na daljavo in prilagodljiv delovni čas sta postala pravilo, uporaba digitalnih tehnologij pa narašča. V zvezi s tem je bistvenega pomena, da sprejmemo pravilne politike. Za bolj odporno gospodarstvo EU je potrebna bolje usposobljena delovna sila. Zato moramo ogromno vlagati v izobraževanje in usposabljanje, zlasti v izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev in zaposlenih po vsej Uniji.
Josip Aladrović, hrvaški minister za delo in pokojninski sistem
Razprava je temeljila na naslednjih vprašanjih, ki jih je pripravilo predsedstvo:
Med krizo zaradi covida-19 se v veliki meri uporabljajo različne prožne ureditve dela, kot so delo na daljavo, prilagodljiv delovni čas in inovativne tehnologije IKT. Ali menite, da bi bila njihova nadaljnja uporaba v prihodnje dolgoročno gospodarsko in socialno koristna?
Kakšni so vaši načrti glede izpopolnjevanja/preusposabljanja glede na svet dela, ki se spreminja zaradi covida-19, ter ob upoštevanju trenutnega digitalnega in zelenega prehoda?
Kako v okviru pandemije covida-19 obravnavate varstvo in spodbujanje enakosti spolov, zlasti v zvezi z ranljivimi skupinami?
Ministri in ministrice so pozdravili sprejetje svežnja ukrepov za okrevanje, vendar so poudarili, da je kriza zaradi covida-19 povzročila resne izzive na področju zaposlovanja in socialne politike, zlasti zaradi razširjene uporabe orodij informacijske tehnologije, dela na daljavo in videokonferenc. Ministri in ministrice so med najbolj perečimi vprašanji opredelili socialno osamitev, varstvo podatkov, zdravje delavcev ter varstvo zaposlenih in pravic delavcev. Kar zadeva korenito preobrazbo vzorcev dela, so številne delegacije poudarile potrebo po nadaljevanju socialnega dialoga in pomembno vlogo, ki bi jo pri tem prehodu morali imeti socialni partnerji.
Ministri in ministrice so tudi poudarili, da je sedanja kriza le okrepila potrebo po izpopolnjevanju in preusposabljanju kot načinih za podporo gospodarskemu okrevanju in socialni koheziji ter izgradnjo gospodarstva in družb, ki bi bili odpornejši glede na prihodnje izzive.
Kar zadeva enakost spolov, so številni ministri in ministrice nasilje v družini med omejitvenimi ukrepi zaradi covida-19 opredelili kot resno vprašanje. Izmenjali so izkušnje v zvezi z bojem proti nasilju v družini in zagotavljanjem pomoči žrtvam.
Ministri in ministrice so se na splošno strinjali, da bi morale biti politike za okrevanje oblikovane ob upoštevanju enakosti spolov, zlasti glede na dejstvo, da so med trenutno zdravstveno krizo ključne naloge opravljale ženske.
V teh težavnih časih so bili v prvi vrsti medicinske sestre, zdravstveni delavci in socialni delavci ter delavci, zaposleni na področju neformalne nege, pri čemer večino od teh poklicev opravljajo ženske. Vprašanje enakosti spolov je v teh razmerah še toliko bolj zahtevno. Današnja razprava je pokazala, da za to, da bi si opomogli od krize, potrebujemo ustrezne politike za reševanje dolgoročnih težav, kot sta neenaka porazdelitev odgovornosti za nego in razlike v plačilu med spoloma.
Vesna Bedeković, hrvaška ministrica za demografijo, družino, mladino in socialno politiko
Predsedstvo je pod točko razno ministrom in ministricam poročalo o tekočem procesu evropskega semestra in priporočilih za posamezne države za leto 2020.
Trenutna kriza močno vpliva na naše delovne navade – delo na daljavo in prilagodljiv delovni čas sta postala pravilo, uporaba digitalnih tehnologij pa narašča. V zvezi s tem je bistvenega pomena, da sprejmemo pravilne politike. Za bolj odporno gospodarstvo EU je potrebna bolje usposobljena delovna sila. Zato moramo ogromno vlagati v izobraževanje in usposabljanje, zlasti v izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev in zaposlenih po vsej Uniji.
V teh težavnih časih so bili v prvi vrsti medicinske sestre, zdravstveni delavci in socialni delavci ter delavci, zaposleni na področju neformalne nege, pri čemer večino od teh poklicev opravljajo ženske. Vprašanje enakosti spolov je v teh razmerah še toliko bolj zahtevno. Današnja razprava je pokazala, da za to, da bi si opomogli od krize, potrebujemo ustrezne politike za reševanje dolgoročnih težav, kot sta neenaka porazdelitev odgovornosti za nego in razlike v plačilu med spoloma.