"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za splošne zadeve, 19. november 2019, 19. november 2019
Glavni rezultati
Krepitev pravne države v EU
Svet je pregledal svoj letni dialog o pravni državi in razpravljal o sklepih o tem vprašanju. Ker ni bilo soglasja o besedilu, se je predsedstvo odločilo, da izda sklepe predsedstva. Ugotovilo je, da 26 delegacij podpira besedilo oziroma mu ne nasprotuje.
Predsedstvo v sklepih predlaga, da bi sedanje tematske razprave v okviru dialoga Sveta o pravni državi spremenili v splošnejšo letno razpravo o stanju pravne države v EU, ki bi zajemala vse države članice ter pozitivne in negativne trende. Države članice, ki podpirajo sklepe, se tudi strinjajo, da bi lahko pri tem letnem pregledu stanja uporabili nova letna poročila Komisije o pravni državi, Komisijo pa so pozvale, naj pri njihovi pripravi tesno sodeluje z državami članicami.
Svet je tudi izmenjal mnenja z direktorjem Agencije EU za temeljne pravice Michaelom O’Flahertyjem o povezavah med demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicami.
Michael O’Flaherty je poudaril, da so temeljne pravice sestavni del pravne države v Evropski uniji in da bi morali biti vsi ukrepi na tem področju utemeljeni z dokazi, da bi bile zagotovljene objektivnost, nediskriminacija in enaka obravnava vseh držav članic.
Pravna država, temeljne pravice in demokracija so neločljivo povezane. Obstajajo lahko samo skupaj in če odpove ena od njih, odpovedo vse. V vlogi predsedstva Sveta si po najboljših močeh prizadevamo za ohranitev in okrepitev teh skupnih vrednostnih temeljev. Kaj bi lahko bilo pomembnejše? Sklepe predsedstva je podprla velika večina držav članic. Upamo in verjamemo, da bodo koristno vodilo za nadaljnje delo.
Tytti Tuppurainen, finska ministrica za evropske zadeve
Širitev
Svet je razpravljal o tem, kakšno je stanje na področju širitve in stabilizacijsko-pridružitvenega procesa po oktobrskem zasedanju Evropskega sveta.
Ministri in ministrice so se posvetili predvsem temu, kako bi lahko olajšali naslednjo razpravo v Evropskem svetu, ko bo prihodnjo pomlad spet obravnaval vprašanje širitve.
Ob koncu razprave je predsedstvo ugotovilo, da so vse države članice zavezane evropski perspektivi Zahodnega Balkana in nadaljnjemu sodelovanju z regijo. Ugotovilo je tudi, da se vsi strinjajo o koristnosti preverjanja učinkovitosti procesa pristopnih pogajanj ter nadaljnjega obveščanja o napredku pri reformah.
Naslednji večletni finančni okvir
Svet se je seznanil s stanjem pri delu na področju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Predsedstvo je napovedalo, da bo po pričakovanjih celotni pogajalski okvir s številkami predložilo konec novembra za končno fazo pogajanj. Ministri in ministrice naj bi o pogajalskem okviru razpravljali na decembrski seji Sveta za splošne zadeve, pred zasedanjem Evropskega sveta.
Decembrski Evropski svet
Ministri in ministrice so z obravnavo obrazloženega osnutka dnevnega reda začeli priprave na zasedanje Evropskega sveta 12. in 13. decembra.
Evropski svet naj bi se v skladu z junijskimi sklepi decembra ponovno posvetil vprašanju podnebnih sprememb. Voditelji in voditeljice se bodo osredotočili predvsem na doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi dokončno oblikovali smernice za sprejetje in predložitev dolgoročne strategije EU za Okvirno konvencijo ZN o podnebnih spremembah v začetku leta 2020.
Predvidoma bodo opravili tudi vsebinsko razpravo o naslednjem večletnem finančnem okviru, potem ko bo predsedstvo predložilo pogajalski okvir s številkami.
Glede na dogodke bo Evropski svet morda obravnaval specifična zunanjepolitična vprašanja.
Oceani in morja
Svet je brez razprave sprejel sklepe o oceanih in morjih, v katerih je poudaril, da so podnebne spremembe neposredna in eksistenčna grožnja življenju v vseh oceanih in morjih. V sklepih je izražen poziv k okrepitvi ukrepov politike na vseh ravneh upravljanja, da bi zaščitili morske in obalne ekosisteme.