Glavni rezultati
EU sta na letošnjem vrhu skupine G7 v Carbis Bayu v Cornwallu zastopala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Voditelji držav skupine G7 so na tridnevnem srečanju razpravljali o številnih perečih temah, med drugim o COVID-19, pripravljenosti na pandemijo in okrevanju gospodarstva, geopolitičnih izzivih in zunanjih zadevah, trgovini in razvoju, spodbujanju odprtih družb in demokratičnih vrednot ter boju proti podnebnim spremembam in varstvu okolja.
Vrh, katerega glavna tema je bila boljša obnova po pandemiji, je potekal pod okriljem predsedstva Združenega kraljestva skupini G7. Združeno kraljestvo je povabilo voditelje iz Avstralije, Indije, Južne Koreje in Južne Afrike, da se udeležijo dela srečanja kot predstavniki gostujočih držav.
Voditelji držav skupine G7 so ob koncu vrha sprejeli sporočilo voditeljev.
- Sporočilo voditeljev držav skupine G7 – Naša skupna agenda za ukrepanje na svetovni ravni za boljšo obnovo
- Izjava predsednika Charlesa Michela po vrhu skupine G7 v Carbis Bayu, Cornwall, 11. do 13. junij 2021
Infografika – COVID-19: prispevek EU k svetovni solidarnosti na področju cepiv
Prikaži celotno infografiko
Zdravje
Voditelji so si zastavili skupni cilj zaustaviti pandemijo v letu 2022. Da bi to dosegli, bi morali cepiti vsaj 60 odstotkov svetovnega prebivalstva. Hitrejše uvajanje varnih, učinkovitih, dostopnih in cenovno ugodnih cepiv je zato mednarodna prednostna naloga skupine G7.
Skupina G7 se je zavezala, da bo v naslednjem letu zagotovila milijardo odmerkov cepiva, v prvi vrsti prek instrumenta COVAX, ki je steber za cepiva pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT-A), tistim, ki cepiva najbolj potrebujejo. Skupaj s finančnim prispevkom G7 v višini 8,6 milijarde USD, preračunanim v odmerke, tako skupni prispevek skupine G7 znaša več kot dve milijardi odmerkov cepiva.
Poudarjajoč potrebo po enakopravnem dostopu do cepiv proti COVID-19, so se voditelji držav skupine G7 zavezali, da bodo podpirali proizvodnjo orodij za boj proti COVID-19 v državah z nizkimi dohodki in jo pospešili na vseh celinah. Voditelji bodo konstruktivno sodelovali pri razpravah v STO o vlogi intelektualne lastnine, tudi z doslednim delom v okviru Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine.
Prednostna naloga je bila zagotoviti, da bomo lahko zadostili povpraševanju po cepivih, in tu je EU prevzela vodilno vlogo. Zdaj so se nam pridružili partnerji, da bi pospešili proizvodnjo in dobavo cepiv po vsem svetu.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel
- Solidarnost EU z mednarodno skupnostjo med pandemijo COVID-19 (ozadje)
- Infografika – COVID-19: prispevek EU k svetovni solidarnosti na področju cepiv
Osrednja tema razprav o globalnem zdravju je bilo vprašanje, kako se bolje pripraviti na prihodnje pandemije in se spopasti z dolgotrajnimi svetovnimi nevarnostmi za zdravje. Voditelji držav skupine G7 so priznali, da imajo posebno vlogo in odgovornosti pri krepitvi globalne strukture za zdravje in zdravstveno varnost.
Voditelji držav skupine G7 so pozdravili Rimsko izjavo, sprejeto na svetovnem vrhu o zdravju 21. maja, in se veselijo sodelovanja s skupino G20 in zadevnimi mednarodnimi organizacijami za večstransko ukrepanje na področju pripravljenosti in odziva na pandemijo, vključno s preučitvijo morebitnega doprinosa pogodbe o obvladovanju pandemij.
Voditelji so sprejeli tudi izjavo o zdravju iz Carbis Baya, v kateri se je skupina G7 zavezala, da bo z učinkovitimi večstranskimi ukrepi in okrepljenim globalnim zdravstvenim sistemom, v središču katerega bo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), zagotovila boljše preprečevanje in odkrivanje prihodnjih pandemij, odzivanje nanje, pa tudi okrevanje po njih.
Voditelji so se pridružili pozivu k preiskavi izvora izbruha COVID-19.
Pozivamo tudi k pravočasni, pregledni, strokovno vodeni in znanstveno utemeljeni drugi fazi študije SZO o izvoru izbruha COVID-19, ki naj se izvede tudi na Kitajskem, kot je priporočeno v poročilu strokovnjakov.
Iz sporočila voditeljev držav skupine G7
Okrevanje gospodarstva in delovna mesta
Države skupine G7 so za ublažitev posledic pandemije državljanom zagotovile doslej največjo podporo v višini več kot 12 bilijonov USD. Skupina G7 bo še naprej podpirala svoja gospodarstva, dokler bo to potrebno, pri tem pa bo s kriznega odzivanja prešla na spodbujanje v prihodnost usmerjene, močne, odporne, trajnostne, uravnotežene in vključujoče rasti.
Da bi ustvarili pravičnejši svetovni davčni sistem, povečali davčne prihodke za podporo naložbam in izkoreninili izogibanje davkom, so voditelji podprli uvedbo vsaj 15-odstotnega globalnega minimalnega davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil določen za vsako državo posebej, prek vključujočega okvira G20/OECD. Cilj je doseči dogovor na julijskem srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20.
Prosta in pravična trgovina
Skupina G7 je enotna v svoji zavezanosti prosti in pravični trgovini kot temeljnim načelom in ciljem na pravilih temelječega večstranskega sistema. Kljub temu so voditelji soglašali, da je potrebna skupna vizija za reformo večstranskega trgovinskega sistema, katerega glavna elementa bi bila posodobljen pravilnik in reformirana Svetovna trgovinska organizacija (STO). V zvezi s tem so poudarili pomen pravilnega delovanja pogajalske funkcije STO in sistema za reševanje sporov.
Voditelji so se zavezali, da si bodo skupaj prizadevali za obravnavo tveganja selitve virov CO2 in uskladitev svojih trgovinskih praks z zavezami, ki so jih sprejeli v okviru Pariškega sporazuma.
Zavezali so se tudi, da si bodo še naprej skupaj prizadevali za zagotovitev, da svetovne dobavne verige ne uporabljajo prisilnega dela.
Prihodnje meje
Skupina G7 bo spodbujala tesnejše sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter načela raziskovalne varnosti in integritete in tudi odprte znanosti. V ta namen so voditelji potrdili dogovor skupine G7 o sodelovanju na področju raziskav.
Podnebje in okolje
Skupina G7 bo tudi v prihodnje krepila prizadevanja, da omejitev dviga temperature za 1,5 °C ostane izvedljiva. Voditelji so ponovno potrdili svojo zavezanost Pariškemu sporazumu in se skupaj zavezali, da bodo čim prej, najpozneje pa do leta 2050, dosegli neto ničelne emisije toplogrednih plinov.
Zeleni prehod naj bi po pričakovanjih zmanjšal emisije, povečal prilagoditvene ukrepe po vsem svetu, zaustavil in obrnil trend izgube biotske raznovrstnosti, ustvaril nova visokokakovostna delovna mesta ter povečal blaginjo in dobrobit. Gnala ga bo tehnologija in podprt bo s konkretnimi ukrepi v vseh sektorjih gospodarstev in družb skupine G7.
Posebne zaveze vključujejo nadaljnjo pospešitev prehoda z neizkoriščenih zmogljivosti za premog in hkratno podporo prizadetih delavcev ter odpravo nove neposredne državne podpore za neizkoriščeno mednarodno proizvodnjo energije iz energetskega premoga do konca leta 2021.
Prehod na neto ničelno gospodarstvo je za države v razvoju še posebej zahteven finančni izziv. Voditelji skupine G7 vztrajajo pri svojih dvostranskih in večstranskih zavezah, da bodo s podnebnim financiranjem podpirali prizadevanja teh partnerjev za razogljičenje.
Voditelji so znova potrdili skupni cilj razvitih držav, da do leta 2025 skupaj mobilizirajo 100 milijard USD na leto iz javnih in zasebnih virov v okviru konkretnih blažilnih ukrepov in preglednosti izvajanja.
Voditelji so poudarili tudi pomen trgov ogljika z visoko integriteto ter optimalne uporabe vzvodov politike za prehod na pravično in učinkovito določanje cen ogljika.
Voditelji držav skupine G7 so se zavezali, da bodo do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgube biotske raznovrstnosti, ter podprli ambiciozen globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki ga bodo sprejele pogodbenice na 15. konferenci pogodbenic o biotski raznovrstnosti. Sprejeli so dogovor skupine G7 o naravi do leta 2030, v katerem je določeno ukrepanje v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v vseh štirih stebrih: prehod, naložbe, ohranjanje in odgovornost.
Države skupine G7 se z dogovorom zavezujejo, da bodo do leta 2030 ohranile ali zaščitile vsaj 30 odstotkov svetovnih zemljišč in vsaj 30 odstotkov svetovnih oceanov. K tej zavezi bodo prispevale tako, da bodo do leta 2030 v skladu z nacionalnimi okoliščinami in pristopi ohranile ali zaščitile vsaj 30 odstotkov svojih kopenskih, obalnih in morskih območij.
Enakost spolov
Voditelji držav skupine G7 so priznali uničujoč in nesorazmeren vpliv pandemije COVID-19 na ženske in dekleta, ki bi lahko obrnil trend z muko doseženega pozitivnega napredka, zlasti kar zadeva nasilje na podlagi spola, spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter izobraževanje in delovna mesta.
Napredek na področju enakopravnosti in enakosti spolov je osrednji steber načrtov in politik skupine G7 za boljšo obnovo po pandemiji in gradi na treh ključnih prednostnih nalogah: izobraževanje deklic, krepitev vloge žensk ter zaustavitev nasilja nad ženskami in deklicami.
Voditelji so se v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 4 zavezali k dvema novima svetovnima podciljema glede izobraževanja deklet:
- do leta 2026 v izobraževanje pritegniti dodatnih 40 milijonov deklet v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom
- do leta 2026 zagotoviti bralno pismenost dodatnih 20 milijonov deklet do 10. leta starosti ali do konca osnovnošolskega izobraževanja v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom
Da bi zagotovili, da bosta ta cilja podprta s trajnostnim financiranjem, so voditelji držav skupine G7 napovedali skupno zavezo, da še pred polnjenjem Globalnega partnerstva za izobraževanje temu partnerstvu v naslednjih petih letih namenijo 2,75 milijarde USD sredstev.
Globalna odgovornost in ukrepanje
Največje demokracije na svetu so zavezane sodelovanju pri spodbujanju skupnih vrednot v mednarodnem sistemu. Ta zaveza je izražena v izjavi o odprtih družbah, ki so jo na vrhu sprejeli voditelji držav G7, Avstralije, Indije, Republike Koreje in Južne Afrike.
V tej izjavi so voditelji ponovno potrdili in se zavzeli za vrednote in načela človekovih pravic, demokracije, socialne vključenosti, enakosti spolov, svobode izražanja, pravne države, učinkovitega večstranskega sistema ter raznolike, neodvisne in pluralistične civilne družbe.
Voditelji so priznali posebno odgovornost največjih držav in gospodarstev pri zagovarjanju na pravilih temelječega mednarodnega sistema in mednarodnega prava. Zavezali so se, da bodo v ta namen sodelovali z vsemi partnerji in kot člani G20, ZN in širše mednarodne skupnosti, ter druge pozvali, naj storijo enako.
Voditelji so razpravljali tudi o najbolj perečih geopolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanjih, vključno o Kitajski, Rusiji, Ukrajini, Belorusiji, regiji Tigraj, Sahelu, Libiji, Afganistanu, Demokratični ljudski republiki Koreji, Mjanmaru, Indopacifiških državah, Iranu in Iraku.
Kar zadeva Kitajsko in konkurenco v svetovnem gospodarstvu, se bo skupina G7 še naprej posvetovala o skupnih pristopih k izzivom netržnih politik in praks, ki spodkopavajo pošteno in pregledno delovanje svetovnega gospodarstva.
V okviru svojih odgovornosti v večstranskem sistemu bo skupina G7 sodelovala, kadar bo to v njenem skupnem interesu glede skupnih svetovnih izzivov, zlasti pri obravnavi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti v okviru 26. konference pogodbenic in drugih večstranskih razprav.
Hkrati bomo spodbujali naše vrednote ter Kitajsko tudi pozvali, naj spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v zvezi s pokrajino Sinkiang, kot tudi pravice, svoboščine in visoko stopnjo avtonomije Hongkonga, kot je zapisano v skupni izjavi Kitajske in Velike Britanije ter temeljnem zakonu.
Iz sporočila voditeljev držav skupine G7
Voditelji so ponovno poudarili, da si z Rusijo želijo stabilnih in predvidljivih odnosov. Rusijo so pozvali, naj ustavi destabilizirajoče ravnanje in zlonamerne dejavnosti ter izpolni svoje mednarodne obveznosti in zaveze na področju človekovih pravic.
Pri vprašanjih Ukrajine so Rusijo pozvali, naj ublaži napetosti, deluje v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi ter umakne svoje vojaške enote in opremo z vzhodne ukrajinske meje in Krimskega polotoka.
Trdno smo prepričani, da Rusija v konfliktu na vzhodu Ukrajine ni mediatorka, temveč vpletena stran.
Iz sporočila voditeljev držav skupine G7
Kar zadeva nenehne napade beloruskih oblasti na človekove pravice, temeljne svoboščine in mednarodno pravo, bo skupina G7 sodelovala, da bi od odgovornih zahtevala odgovornost, tudi z nalaganjem sankcij, ter še naprej podpirala civilno družbo, neodvisne medije in človekove pravice v državi.
Voditelji so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi konflikta v etiopski regiji Tigraj. Pozvali so k takojšnjemu prenehanju sovražnosti, neoviranemu dostopu humanitarne pomoči do vseh območij, takojšnjemu umiku eritrejskih sil ter k izvajanju verodostojnega političnega procesa.
Sedem mesecev konfliktov, grozodejstev, nasilja na podlagi etnične pripadnosti ter kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava je na tisoče nedolžnih ljudi pahnilo v eno najhujših lakot, ki jih je povzročil človek. Pozivamo celotno mednarodno skupnost, naj ukrepa.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel
Razvoj
Voditelji skupine G7 so priznali, da ima COVID-19 daljnosežne posledice za najrevnejše države, ki se že tako spopadajo s posledicami konfliktov, podnebnih sprememb, socialno-ekonomskih pretresov in kroničnega pomanjkanja virov in nezadostno infrastrukturo. Za pomoč najbolj ranljivim državam zato skupina G7 podpira sklop dopolnilnih ukrepov, vključno z odpisom dolga, financiranjem razvoja in podporo Mednarodnega denarnega sklada (MDS).
Voditelji držav skupine G7 so potrdili, da imajo države z nizkimi in srednjimi dohodki znatne infrastrukturne potrebe, ki jih je pandemija COVID-19 le še zaostrila. Zavezali so se, da bodo bistveno spremenili svoj pristop k globalnem financiranju infrastrukture, pri čemer bodo posebni poudarek namenili Afriki. Neposredne tuje investicije in večstranski partnerji nameravajo v naslednjih petih letih vložiti vsaj 80 milijard USD v zasebni sektor v Afriki, da bi podprli trajnostno okrevanje gospodarstva in rast.
Z nekaterimi voditelji v Evropi smo že nekaj let prepričani, da mora biti tako sodelovanje z Afriko v središču naših prihodnjih mednarodnih odnosov. Stališča evropskih držav o tem vprašanju smo uspeli vse bolj poenotiti in zdaj smo naše partnerje prepričali, naj še naprej mobilizirajo sredstva, da bi zagotovili strategijo, ki bo koristila tako Afriki kot Evropi.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel
O predsedstvu Združenega kraljestva skupini G7
Združeno kraljestvo predseduje skupini G7 od 1. januarja do 31. decembra 2021. Njegova glavna prednostna naloga v tem obdobju je, da vodilne demokracije pomagajo svetu v boju proti COVID-19 in nato z boljšo obnovo ustvarijo okolju prijaznejšo in uspešnejšo prihodnost, in sicer z:
- vodenjem svetovnega okrevanja po koronavirusu ob krepitvi naše odpornosti proti prihodnjim pandemijam
- spodbujanjem naše blaginje v prihodnosti z zavzemanjem za prosto in pravično trgovino
- obvladovanjem podnebnih sprememb in ohranjanjem biotske raznovrstnosti planeta
- zavzemanjem za skupne vrednote
Več informacij o prednostnih nalogah predsedstva Združenega kraljestva in vrhu v Cornwallu je na voljo na spletnem mestu predsedstva Združenega kraljestva skupini G7:
- Spletno mesto predsedstva Združenega kraljestva skupini G7
- Spletna stran vrha v Cornwallu (spletno mesto predsedstva Združenega kraljestva skupini G7)
Združeno kraljestvo je 19. februarja 2021 v okviru priprav na vrh v Cornwallu gostilo videokonferenco voditeljev skupine G7. Predsednik Michel je na srečanju pozval k svetovni pogodbi o obvladovanju pandemij ter k pravičnemu in cenovno sprejemljivemu dostopu do cepiv za vse.
Ob koncu videokonference so voditelji sprejeli skupno izjavo.
O vrhu G7
Vrh G7 je forum, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju globalnih odzivov na izzive, ki zadevajo celotni svet, obenem pa dopolnjuje ekonomsko usklajevanje na svetovni ravni, ki ga izvaja G20.
Na vrhu se srečujejo voditelji iz EU in naslednjih držav:
- Kanade
- Francije
- Nemčije
- Italije
- Japonske
- Združenega kraljestva
- Združenih držav Amerike
Zadnji vrh skupine G7 je potekal leta 2019 v mestu Biarritz v Franciji. Med predsedovanjem Združenih držav Amerike skupini G7 leta 2020 vrh skupine G7 ni bil organiziran.
Voditelji so se v sestavi G7 začeli srečevati leta 2014, potem ko je Ruska federacija kršila suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.
EU kot članica skupine G7
Leta 1977 so se predstavniki tedanje Evropske skupnosti prvič udeležili vrha, ki je bil v Londonu. EU je prvotno sodelovala samo na tistih področjih, ki so bila v njeni izključni pristojnosti, sčasoma pa se je njena vloga povečala.
EU je bila postopoma vključena v vse politične razprave na dnevnem redu, od vrha v Ottawi (1981) pa sodeluje tudi na vseh delovnih sejah.
EU nosi vse odgovornosti, ki jih prinaša članstvo. Sporočila z vrha politično zavezujejo vse članice skupine G7.
Razpored predsedovanja: Kanada leta 2018, Francija leta 2019, ZDA leta 2020, Združeno kraljestvo leta 2021, Nemčija leta 2022, Japonska leta 2023 in Italija leta 2024.
