"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za pravosodje in notranje zadeve (notranje zadeve), 14. oktober 2025
Glavni rezultati
Notranje zadeve
Migracijska politika EU
Ministri in ministrice za notranje zadeve so razpravljali o predlogu o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Predlagana zakonodaja, ki se trenutno preučuje na strokovni ravni, vključuje številne nove elemente, ki bi morali pospešiti vračanje, med drugim obveznosti za povratnike, da sodelujejo z nacionalnimi organi, in strožja pravila za vračanje oseb, ki predstavljajo varnostno grožnjo.
Ministri in ministrice so se strinjali, da so učinkovitejši postopki na ravni EU ključni za pospešitev vračanja in povečanje števila dejanskih vrnitev migrantov, ki nezakonito prebivajo v EU.
Ministri in ministrice so zlasti razpravljali o obveznem vzajemnem priznavanju odločb o vrnitvi, ki jih izdajo druge države članice. Vzajemno priznavanje pomeni, da države članice priznajo in izvršijo odločbo o vrnitvi, ki jo je izdala druga država EU. Več držav članic je poudarilo, da bi bilo vzajemno priznavanje odločen znak, da se nezakonito prebivajoči migranti s selitvijo v drugo državo EU ne morejo izogniti odločbi o vrnitvi. Druge države članice so izpostavile potrebo po prožnosti pri uporabi vzajemnega priznavanja, pri čemer so opozorile, da je lahko iz različnih pravnih, praktičnih in operativnih razlogov izdaja nacionalne odločbe o vrnitvi v nekaterih primerih hitrejša in učinkovitejša.
Na ravni celotne EU trenutno vračamo le majhen delež državljanov tretjih držav, ki tu prebivajo nezakonito. Menim, da je takšno stanje popolnoma nesprejemljivo, saj ne ogroža zgolj varnosti naše Unije, temveč tudi socialno kohezijo in verodostojnost evropskih institucij v očeh evropskih državljanov. Zato pripravljamo nova pravila, ki bodo omogočila učinkovitejše in številčnejše vračanje.
Rasmus Stoklund, danski minister za priseljevanje in integracijo
Ministri in ministrice so med delovnim kosilom razpravljali o zunanji razsežnosti migracij in zlasti o vračanju v Sirijo – prostovoljnem vračanju Sircev, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, ter prisilnem vračanju Sircev, ki predstavljajo varnostno tveganje, in obsojenih storilcev kaznivih dejanj. Ministri in ministrice so izmenjali izkušnje o stikih s sirskimi oblastmi na področju migracij.
Civilna zaščita in pripravljenost na področju zdravja
Ministri in ministrice so razpravljali o osnutku zakonodaje za reformo mehanizma Unije na področju civilne zaščite in za vključitev podpore Unije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere. V predlogu, ki zajema finančno podporo EU in sodelovanje na področju civilne zaščite ter pripravljenost na izredne zdravstvene razmere, je za financiranje te uredbe v okviru naslednjega večletnega proračuna EU predviden znesek v višini 10,7 milijarde EUR.
Ministri in ministrice so med drugim razpravljali o predlaganih spremembah samega mehanizma civilne zaščite, kot je krepitev skupnih zmogljivosti za odzivanje na nesreče in krize, ter o predlaganem vozlišču za krizno usklajevanje in okrepljenem civilno-vojaškem sodelovanju na ravni EU.
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite je orodje EU za usklajevanje odzivanja na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek. Kadar državo (evropsko ali zunaj EU) prizadene nesreča, lahko zaprosi za nujno pomoč iz tega mehanizma.
Evropa se sooča z nesrečami in krizami, ki so brez primere. Krepitev naše pripravljenosti in odpornosti je ključna naloga tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
Torsten Schack Pedersen, danski minister za odpornost in pripravljenost
Kot je običajno na srečanjih ministrov in ministric za notranje zadeve, se je Svet dotaknil splošnega stanja schengenskega območja. Komisija je predstavila schengenski barometer, pri tem pa opozorila na najpomembnejše izzive in dogajanja na schengenskem območju.
Svet je razpravljal o prihodnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Evropska komisija namerava leta 2026 predstaviti predlog za revizijo uredbe o evropski mejni in obalni straži. Današnja razprava je služila kot prispevek k tej napovedani reviziji. Za države članice so izhodišče za revizijo zakonodaje, na kateri temelji agencija Frontex, njihove operativne potrebe. Poleg tega menijo, da se je pri prihodnji reviziji treba še naprej osredotočati na glavne naloge agencije, ki so povezane z zunanjimi mejami in vračanjem. Ključno vprašanje je tudi sodelovanje s tretjimi državami, na primer pri vračanju.
Ministri in ministrice so bili seznanjeni s trenutnim stanjem v zvezi z razvojem informacijske infrastrukture EU za upravljanje meja ter odkrivanje in pregon. Eden izmed ključnih elementov tega informacijskega okolja, tj. sistem vstopa/izstopa (SVI), je začel veljati 12. oktobra 2025. SVI evidentira vstop, izstop in zavrnitev vstopa državljanom tretjih držav, ki z namenom kratkoročnega bivanja prečkajo zunanje meje EU.
Predsedstvo je na seji Sveta poudarilo, da je treba v letu 2026 zagotoviti nov Eurodac, tj. podatkovno zbirko prstnih odtisov za registracijo prosilcev za azil, in sistem ETIAS, tj. sistem za odobritev potovanj za potnike iz držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti. Svet bo uvajanje preostalih elementov skupne mejne in varnostne informacijske arhitekture po letu 2026, med drugim posodobljenega vizumskega informacijskega sistema, ponovno obravnaval na eni od svojih prihodnjih sej.
Predsedstvo je na kratko poročalo o delu, ki so ga pripravljalna telesa Sveta opravila za razpravo, usklajevanje in spremljanje izvajanja Kažipota za zakonit in učinkovit dostop do podatkov za odkrivanje in pregon, ki ga je Komisija predstavila junija 2025.
V zvezi s tem je Komisija predstavila trenutno stanje glede priprave tehnološkega kažipota za šifriranje, ki naj bi bil dokončan leta 2026. Njegov namen je opredeliti in oceniti tehnološke rešitve, ki lahko organom odkrivanja in pregona omogočijo zakonit dostop do šifriranih podatkov v kazenskih zadevah, hkrati pa v celoti zaščititi kibernetsko varnost in temeljne pravice.
Organi odkrivanja in pregona morajo imeti na razpolago potrebna orodja, vključno z ustreznim dostopom do podatkov za učinkovit boj proti kriminalu in njegov pregon. To velja za kazniva dejanja na spletu in huda kazniva dejanja, ki jih organizirani storilci kaznivih dejanj načrtujejo ali izvajajo z uporabo sodobne tehnologije in digitalne infrastrukture. Poskrbeti moramo, da bodo obstoječe vrzeli odpravljene.
Ministri in ministrice so na delovnem zajtrku razpravljali o dolgoročnih izzivih, ki bi jih razmere na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi, lahko pomenile za notranjo varnost EU.
Razno
Evropska komisija je – tako kot že na srečanju ministrov in ministric za pravosodje – predstavila svoja prva letna poročila o napredku pri poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju.
Predsedstvo in Evropska komisija sta predstavila tudi najnovejše informacije o stanju izvajanja pakta o migracijah in azilu. Prisotne sta seznanila tudi s prihodnjimi predlogi in postopkom za vzpostavitev prvega letnega solidarnostnega fonda pred koncem leta (nov mehanizem, ki bo omogočil pravičnejšo delitev odgovornosti na področju azila).
Češka je predložila informacije o ministrski konferenci Salzburškega foruma, ki je potekala septembra 2025 v mestu Valtice.
Glede na nedavne kršitve evropskega zračnega prostora z droni, potencialno zaradi vohunjenja in sabotaže kritične infrastrukture, je Nemčija izpostavila izzive, ki jih ta razvoj dogodkov prinaša na nacionalni in evropski ravni.
