Spremembe pravil bančne unije

Veleposlanice in veleposlaniki pri EU so 15. februarja potrdili dogovor, ki sta ga predsedstvo Sveta in Parlament dosegla o svežnju revidiranih pravil za zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju EU.

Sveženj, o katerem sta se dogovorila Svet in Parlament, je sestavljen iz dveh uredb in dveh direktiv, ki se nanašajo na:

• kapitalske zahteve za banke (sprememba Uredbe 575/2013 in Direktive 2013/36/EU)
• sanacijo in reševanje bank v težavah (sprememba Direktive 2014/59/EU in Uredbe 806/2014)

S to odločitvijo se zaključuje pogajalski proces, ki se je začel novembra 2016. Prvi dogovor, ki ga je Svet potrdil 4. decembra 2018, je bil dosežen v zvezi z glavnimi elementi bančnega svežnja. Veleposlanice in veleposlaniki pri EU so zdaj potrdili dogovor glede vseh ukrepov za zmanjševanje tveganja.

Namen svežnja za zmanjševanje tveganja je uveljaviti reforme, ki so bile dogovorjene na mednarodni ravni po finančni krizi v letih 2007 in 2008, da bi okrepili bančni sektor in odpravili preostale težave na področju finančne stabilnosti. Predstavljen je bil novembra 2016, vključuje pa elemente, o katerih sta se dogovorila Baselski odbor za finančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost.

Krepitev okvira za reševanje bank je eden od glavnih ukrepov svežnja za zmanjševanje tveganja v bančnem sektorju, o katerem je bil dosežen dogovor. Za zagotovitev učinkovitega in urejenega postopka reševanja s sredstvi upnikov od globalnih sistemsko pomembnih institucij (GSPI) zahteva, da morajo biti bolj sposobne pokriti izgube in se dokapitalizirati, tako da določijo zahteve v zvezi z zneskom in kakovostjo lastnih sredstev ter kvalificiranimi obveznostmi. Poleg tega sveženj določa začasne zaščitne ukrepe in morebitne dodatne ukrepe organov za reševanje.

Sveženj krepi tudi kapitalske zahteve za banke, da se zmanjšajo spodbude za prevzemanje pretiranih tveganj, in sicer z vključitvijo zavezujočega količnika finančnega vzvoda in zavezujočega količnika neto stabilnega financiranja ter določitvijo na tveganje občutljivih pravil za trgovanje z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti.

Poleg tega bančni sveženj vključuje ukrepe za izboljšanje posojilne zmožnosti bank in okrepitev njihove vloge na kapitalskih trgih, kot so:

• zmanjšanje upravnega bremena za manjše in manj kompleksne banke, zlasti kar zadeva zahteve glede poročanja in razkritja
• okrepitev zmožnosti bank za odobravanje posojil malim in srednjim podjetjem in za financiranje infrastrukturnih projektov

Bančni sveženj vsebuje tudi okvir za sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi organi, vključenimi v nadzor in reševanje čezmejnih bančnih skupin. Dogovorjeni ukrepi ohranjajo ravnotežje med pristojnostmi nadzornikov matične in gostiteljske države članice, kot je bilo določeno v stališču Sveta, da se omogočijo čezmejni kapitalski tokovi in likvidnost, hkrati pa zagotovita ustrezna raven varstva vlagateljev in upnikov ter finančna stabilnost v vseh državah članicah. Dogovor zajema tudi spremembe, ki naj bi izboljšale sodelovanje med pristojnimi organi pri nadzoru dejavnosti za preprečevanje pranja denarja.

• Bančna unija: veleposlanice in veleposlaniki pri EU potrdili celoten sveženj ukrepov za zmanjševanje tveganja (sporočilo za javnost, 15. februar 2019)

Finančni ministri in ministrice so potrdili dogovor o ključnih ukrepih celovitega zakonodajnega svežnja za zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju EU, ki sta ga dosegla avstrijsko predsedstvo Sveta in Evropski parlament.

Namen predlogov je uveljaviti reforme, ki so bile dogovorjene na mednarodni ravni po finančni krizi v letih 2007 in 2008, da bi okrepili bančni sektor in odpravili preostale izzive v zvezi s finančno stabilnostjo. Predstavljeni so bili novembra 2016, vključujejo pa elemente, o katerih sta se dogovorila Baselski odbor za bančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost.

Načrt za dokončanje bančne unije

Dogovorjeni ukrepi prispevajo k uresničevanju treh ključnih ciljev, o katerih se je Svet dogovoril junija 2016 v okviru načrta za dokončanje bančne unije, in sicer:

• izboljšanje okvira za reševanje bank, predvsem kar zadeva potrebno raven in kakovost podrejenosti obveznosti, da se zagotovi učinkovit in urejen postopek reševanja s sredstvi upnikov
• uvedba možnosti, da organi za reševanje prek t. i. instrumenta za moratorij začasno ustavijo plačila bank, ki so v postopku reševanja, in/ali začasno odložijo njihove pogodbene obveznosti, da bi pripomogli k stabilizaciji razmer v banki
• krepitev kapitalskih zahtev za banke, da se zmanjšajo spodbude za prevzemanje pretiranih tveganj, in sicer z vključitvijo zavezujočega količnika finančnega vzvoda in zavezujočega količnika neto stabilnega financiranja ter določitvijo na tveganje občutljivih pravil za trgovanje z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti

Poleg tega bančni sveženj vključuje ukrepe za izboljšanje posojilne zmožnosti bank in okrepitev njihove vloge na kapitalskih trgih, kot so:

• zmanjšanje upravnega bremena za manjše in manj kompleksne banke, zlasti kar zadeva zahteve glede poročanja in razkritja
• okrepitev zmožnosti bank za odobravanje posojil malim in srednjim podjetjem in za financiranje infrastrukturnih projektov
• zmanjšanje stroškov izdaje/hrambe določenih instrumentov, kot so visokokakovostni instrumenti listinjenja ali krite obveznice

Bančni sveženj vsebuje tudi okvir za sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi organi, vključenimi v nadzor in reševanje čezmejnih bančnih skupin.

Dogovorjeni ukrepi ohranjajo ravnotežje med pristojnostmi nadzornikov matične in gostiteljske države članice, kot je bilo določeno v stališču Sveta, da se omogočijo čezmejni kapitalski tokovi in likvidnost, hkrati pa zagotovita ustrezna raven varstva vlagateljev in upnikov ter finančna stabilnost v vseh državah članicah.

Dogovor zajema tudi spremembe, ki naj bi izboljšale sodelovanje med pristojnimi organi pri nadzoru dejavnosti za preprečevanje pranja denarja.

Svet za ekonomske in finančne zadeve se je dogovoril o stališču glede predlogov za zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju, s čimer bi se zaostrila pravila o kapitalskih zahtevah ter o sanaciji in reševanju bank. Ministrice in ministri so predsedstvo pozvali k začetku pogajanj z Evropskim parlamentom, takoj ko bo ta na to pripravljen. Ponovno so poudaril, da so opirajoč se na napredek, dosežen pri zmanjševanju tveganja, odločeni še naprej napredovati pri vseh tozadevnih elementih, tudi pri delitvi tveganja, kakor je navedeno v načrtu o bančni uniji iz junija 2016, ki ga je pripravil Svet.

• Dogovor Sveta o ukrepih za zmanjšanje tveganja (sporočilo za javnost, 25. maj 2018)
• Svet za ekonomske in finančne zadeve, 25. maj 2018

Ministrice in ministri so preučili napredek v zvezi z bančnim svežnjem.

• Svet za ekonomske in finančne zadeve, 05. december 2017

Svet se je 16. junija 2017 dogovoril o pogajalskem stališču glede osnutka predloga za spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah za banke v EU. Sprememba prinaša prehodne ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih posledic na regulativni kapital bank, ki bi jih lahko imela uvedba MSRP 9.

S tem dogovorom lahko predsedstvo Sveta začne pogajanja z Evropskim parlamentom o predlogu takoj, ko se bo Parlament dogovoril o svojem pogajalskem stališču.

Z MSRP 9 se bo obračunavanje finančnih instrumentov izboljšalo, saj so rezervacije za pričakovane kreditne izgube zahtevane že v zgodnji fazi. S tem standardom se obravnavajo pomanjkljivosti računovodskega okvira, ki so bile ugotovljene med finančno krizo. Vendar pa bodo večje rezervacije za seboj najverjetneje potegnile upad regulativnega kapitala bank.

Ko bo predlog sprejet, bodo lahko banke v petletnem prehodnem obdobju v svoj navadni lastniški temeljni kapital kot „dodatni kapital“ nazaj prištele del povečanih rezervacij za pričakovane kreditne izgube. Ta prišteti znesek se bo vsako leto prehodnega obdobja postopoma zmanjševal na nič.

Predlog predvideva tudi postopno triletno opuščanje izvzetja iz omejitve velikih izpostavljenosti za izpostavljenosti bank dolgu javnega sektorja držav članic, denominiranemu v valuti katere koli druge države članice.

MSRP 9 bo začel veljati 1. januarja 2018, zato je Svet sklenil, da bo prehodne določbe, povezane z MSRP 9, izdvojil iz predloga Komisije o spremembi Uredbe 575/2013 o kapitalskih zahtevah za banke iz novembra 2016, in jih do tega datuma pospešeno uveljavil.

• Osnutek uredbe o prehodnem obdobju za ublažitev učinka uvedbe MSRP 9 – kompromisno besedilo predsedstva, maj 2017

Svet se je 16. junija 2017 dogovoril o pogajalskem stališču glede osnutka direktive o spremembi direktive o sanaciji in reševanju bank, in sicer z uvedbo pravil za razvrščanje nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti (tj. vrstni red bančnih upnikov). Na podlagi tega dogovora lahko predsedstvo Sveta začne pogajanja z Evropskim parlamentom takoj, ko bo Parlament odobril svoje pogajalsko stališče.

Predlog pomeni spremembo in poglobitev člena 108 uredbe o sanaciji in reševanju bank, ki je prej urejal vrstni red vlog v primeru insolventnosti.

Uvedena je zahteva, da morajo države članice določiti jasno podrejenost nezavarovanih vlog, ki bi jih bilo treba reševati z zasebnimi sredstvi, če banka propade ali je zelo verjetno, da bo propadla.

Ta pravila med drugim zadevajo velike vloge, ki jih ne zajema katera od jamstvenih shem, tj. delež nad mejo 100 000 EUR, ki je zavarovana s sistemom jamstva za vloge.

Države članice bi morale uvesti kategorijo „neprednostnega“ nadrejenega dolga, saj veljavna direktiva določa le, da imajo prednost fizične osebe ter mala in srednja podjetja, brez podrobnega pojasnila prednostne obravnave.

• Osnutek direktive o razvrstitvi nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti – kompromis predsedstva, maj 2017

Delovna skupina Sveta za finančne storitve, ki jo sestavljajo nacionalni strokovnjaki iz držav članic EU, je začela obravnavati sklop zakonodajnih predlogov za spremembo sedanjih pravil bančne unije.

• Delovna skupina za finančne storitve

Svet za ekonomske in finančne zadeve je izmenjal mnenja, potem ko je Evropska komisija predstavila sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je dodatno povečati odpornost bančnega sektorja EU in njegovo sposobnost za zagotavljanje podpore realnemu gospodarstvu.

Spremembe, objavljene 23. novembra 2016, se nanašajo na enotna pravila, in sicer kapitalske zahteve za bančni sektor, pravila o sanaciji in reševanju bank ter pravila v zvezi z enotnim mehanizmom za reševanje.

• Svet za ekonomske in finančne zadeve, 06. december 2016

Svet je na seji 17. junija sprejel sklepe o načrtu za dokončanje bančne unije. V dokumentu so predstavljeni nadaljnji ukrepi v zvezi z bančno unijo, Evropska komisija pa je pozvana, naj pripravi predloge za spremembo pravil bančne unije.

• Načrt za dokončanje bančne unije – sklepi Sveta, 17. junij 2016