Skupni azilni postopek

Racionalizacija azilnega postopka

Spremenjena uredba bo nadomestila direktivo o azilnih postopkih, cilj pa je uskladiti azilne postopke v EU. Z novimi pravili se med drugim:

• uvajajo obvezni postopki na meji, da bi se na zunanjih mejah EU hitro ocenilo, ali so prošnje neutemeljene ali nedopustne
• določajo standardi za pravice in obveznosti prosilcev za azil
• z opredelitvijo jasnih postopkov preprečujejo zlorabe sistema

Postopek na meji

Uredba o azilnih postopkih za nekatere kategorije prosilcev uvaja obvezni postopek na meji, da bi se na zunanjih mejah EU hitro ocenilo, ali so prošnje neutemeljene ali nedopustne.

Osebam, za katere se uporablja azilni postopek na meji, ni dovoljen vstop na ozemlje države članice.

Ključne značilnosti postopka na meji

Obvezni postopek na meji je uveden za osebe, ki pomenijo varnostno tveganje, ki zavajajo organe z napačnimi informacijami ali prikrivanjem informacij ali pa prihajajo iz držav, katere prebivalcem se prošnje za azil redko odobrijo.

V vsaki državi članici se vzpostavijo zadostne zmogljivosti v smislu sprejema in človeških virov, ki so potrebne, da se lahko v katerem koli trenutku v okviru postopka na meji obravnava določeno število prošenj. Na ravni EU je ta zadostna zmogljivost 30 000.

Zadostna zmogljivost vsake posamezne države članice bo določena na podlagi formule, pri kateri se upošteva:

• število nezakonitih prehodov meje
• prihodov po operacijah iskanja in reševanja
• zavrnitev vstopa v obdobju treh let

Nadaljnje ključne značilnosti postopka na meji:

Uveden je sistem prednostne obravnave, da bi se določilo, za koga bi se zlasti moral uporabljati postopek na meji, tj. prosilce, pri katerih obstaja večja verjetnost za vrnitev, ki pomenijo varnostno tveganje ali ki niso niti mladoletniki niti družinski člani. Kadar se postopek na meji uporablja za to kategorijo prosilcev, bi bilo treba njihove prošnje prednostno obravnavati.

Predvidene so tudi izjeme od postopka na meji, na primer za mladoletnike, ki ne pomenijo varnostnega tveganja, ali kadar prosilcem s posebnimi procesnimi potrebami ali potrebami glede sprejema ni mogoče zagotoviti potrebne podpore.

Poleg tega morajo države članice vzpostaviti mehanizem za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic v zvezi s postopkom na meji.

Pravice in obveznosti prosilcev za azil

Cilj reforme uredbe o azilnih postopkih ni zgolj racionalizacija postopkovne ureditve, ampak tudi določitev standardov za pravice in obveznosti prosilcev za azil:

• procesna jamstva za zaščito pravic prosilcev, s tem ko so pravočasno seznanjeni z ustreznimi informacijami ter se zanje organizira osebni razgovor in uredijo storitve tolmačenja
• pravica do brezplačnega pravnega svetovanja v upravnem postopku za vse prosilce ter brezplačna pravna pomoč in zastopanje med pritožbenim postopkom
• večja skrb za ranljive posameznike s posebnimi procesnimi potrebami, kot so mladoletniki brez spremstva

procesna jamstva

brezplačno pravno svetovanje

večja skrb za ranljive posameznike

Koncepti varne države

V uredbi o azilnem postopku so določena tudi usklajena pravila za določitev varnih držav, tj. držav, v katerih na splošno ni potreb po zaščiti ali v katerih prosilci za azil niso v nevarnosti. Ali tretja država zagotavlja učinkovito zaščito, se med drugim ugotavlja na podlagi naslednjih meril:

• pravica ostati na ozemlju tretje države
• dostop do sredstev za preživljanje, ki zadostujejo za ohranjanje ustreznega življenjskega standarda glede na splošne razmere v tretji državi
• dostop do zdravstvene oskrbe in osnovnega zdravljenja pod pogoji, ki na splošno veljajo v tretji državi
• dostop do izobraževanja pod pogoji, ki na splošno veljajo v tretji državi
• učinkovita zaščita je na voljo, dokler se ne najde trajna rešitev

Delo v zvezi s paktom o migracijah in azilu

Svet in Evropski parlament sta 20. decembra 2023 dosegla dogovor o tej pomembni zakonodaji, ki opredeljuje postopke, ki jih je treba upoštevati, ter drugih aktih iz pakta o migracijah in azilu.

Predstavniki in predstavnice držav članic EU so 8. februarja 2024 potrdili dogovor, ki je bil dosežen decembra, ter tri zakonodajne akte, o katerih sta se Svet in Parlament dogovorila leta 2022.

Odobrena je bila tudi uredba o vračanju na meji, ki omogoča, da se pakt uporablja za tiste evropske države, za katere veljajo različna schengenska pravila.

Svet je pakt EU o migracijah in azilu sprejel 14. maja 2024.

• Migracijska politika: Svet dosegel dogovor o ključnih zakonodajnih aktih o azilu in migracijah (sporočilo za javnost, 8. junij 2023)
• Svet in Evropski parlament dosegla prelomni dogovor glede reforme azilnega in migracijskega sistema EU (sporočilo za javnost, 20. december 2023)
• Reforma azila in migracij: predstavniki in predstavnice držav članic pri EU dali zeleno luč dogovoru z Evropskim parlamentom (sporočilo za javnost, 8. februar 2024)
• Svet sprejel pakt EU o migracijah in azilu (sporočilo za javnost, 14. maj 2024)