Boj proti izogibanju davkom v EU

Razsežnost problema

Davčne goljufije in davčne utaje ogrožajo delovanje demokratičnih družb, izkrivljajo sprejemanje gospodarskih odločitev ter spodkopavajo zaupanje med državljani in oblastjo.

Vsako leto je izgubljenih več milijard evrov, ker podjetja, premožni posamezniki in drugi davkoplačevalci ne prispevajo pravičnega deleža. Zaradi teh izgub je na voljo manj sredstev za javne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje in infrastruktura, ogroženi pa sta tudi gospodarska pravičnost in stabilnost po vsej EU.

S tem vprašanjem se je nujno treba spoprijeti, če želimo ohraniti zaupanje javnosti, zagotoviti delovanje enotnega trga in spodbujati gospodarsko stabilnost.

• Kako deluje davčna politika EU

Kdaj prihaja do davčnih goljufij in izogibanja davkom

O davčnih goljufijah in izogibanju davkom govorimo, če davkoplačevalec ali subjekt namerno vloži nepopolno ali nepravilno izpolnjeno davčno napoved ali če nacionalnim davčnim organom prikriva pomembne informacije, da bi se izognil plačilu davkov. Tovrstne dejavnosti imajo lahko več oblik, vsaka pa ima svoje značilnosti in posledice.

V nadaljevanju so prikazane različne vrste davčnih goljufij in davčnih utaj s pojasnili, kaj pomenijo in kako delujejo.

Davčna utaja ali davčna goljufija

Davčne utaje ali davčne goljufije so nezakonite dejavnosti, katerih namen je popolno izogibanje plačevanju davkov. Davčna utaja lahko denimo pomeni, da se ne prijavijo vsi dobički ali da se prijavi manj dohodkov, kot bi bilo treba, ali pa vpletenost v kompleksne sheme, s katerimi naj bi se izognili plačilu davka na dodano vrednost (DDV). Z davčno goljufijo je lahko mišljeno tudi ponarejanje evidenc ali uporaba drugih zavajajočih metod za izogibanje davčnim obveznostim.

Izogibanje davkom

Pri izogibanju davkom se uporabljajo pravni instrumenti in strategije, da bi bil davek, ki ga je treba plačati, čim nižji. Običajno gre za naslednje prakse: preusmerjanje dobička v države z nižjimi davčnimi stopnjami ali odbitek plačil obresti za posojila z umetno napihnjenimi obrestnimi merami. Čeprav so tovrstne taktike formalno zakonite, se pri njih izrabljajo vrzeli in nedoslednosti v davčni zakonodaji, zato da bi se zmanjšal znesek plačanega davka.

Agresivno davčno načrtovanje

Ena od oblik izogibanja davkom je tudi agresivno davčno načrtovanje, ko velika podjetja in premožni posamezniki z izkoriščanjem zakonskih omejitev maksimalno zmanjšajo znesek plačanih davkov. Tovrstna dejanja so s tehničnega vidika sicer lahko zakonita, vendar so etično vprašljiva in v splošnem prispevajo k izgubi prihodkov od davkov.

Davčne oaze

Davčne oaze so države ali jurisdikcije, ki – običajno tujim podjetjem, zlasti pa posameznikom – ponujajo ugodne davčne pogoje, recimo zelo nizke ali ničelne davčne stopnje. Poleg tega davčne oaze pogosto zagotavljajo tajnost, saj ne razkrivajo identitete posameznikov ali dejanskih lastnikov tam registriranih podjetij. To omogoča, da se v teh (t. i. „offshore“) jurisdikcijah shranjuje denar, ki je velikokrat neprijavljen in neobdavčen, zaradi česar imajo druge države znatne izgube prihodkov od davkov.

Posledice davčnih goljufij

Zaradi davčnih goljufij se omeji zmožnost držav EU, da bi zbrale potrebna sredstva, izvajale gospodarske in socialne politike ter vzdrževale javne storitve. Posledično lahko pride do rezov v javnih storitvah in upočasnitve gospodarstva.

Med glavnimi posledicami davčnih goljufij so:

Vloga EU

Boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam je v prvi vrsti odgovornost držav članic. Vendar so se države dogovorile o pravilih na ravni EU, da bi se povečala transparentnost v davčnih zadevah, spodbujala izmenjava informacij ter sprejela zakonodaja za odpravo vrzeli in uveljavljanje čezmejnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Glavne tovrstne dejavnosti, ki potekajo na ravni EU, med drugim predstavljajo:

Direktiva o upravnem sodelovanju

V skladu z direktivo o upravnem sodelovanju (DAC) si države članice EU samodejno, na lastno pobudo in na zahtevo izmenjujejo davčne informacije, kar prispeva k preprečevanju davčnih utaj. Zato posamezniki in podjetja davčnim organom težje prikrivajo premoženje ali dohodke. Pravila, ki veljajo od leta 2011 in katerih področje uporabe se je od leta 2014 nekajkrat razširilo, imajo ključno vlogo pri spodbujanju sodelovanja in davčne transparentnosti med državami članicami EU.

Svet je leta 2023 razširil področje uporabe direktive ter dodal pravila glede sporočanja in avtomatične izmenjave informacij o prihodkih od transakcij s kriptosredstvi in o vnaprejšnjih davčnih stališčih za najbogatejše (premožne) posameznike.

• Svet sprejel direktivo za okrepitev sodelovanja med nacionalnimi davčnimi organi (DAC8) (sporočilo za javnost, 17. oktober 2023)

Sodelovanje na področju davka na dodano vrednost

Uredba o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (DDV) določa izmenjavo specifičnih informacij med davčnimi upravami držav članic, cilj pa je boj proti goljufijam in utajam na področju DDV. Izmenjava informacij, skupne revizije in hkratne kontrole uradnikom iz nacionalnih davčnih organov omogočajo, da vzpostavijo mednarodne revizijske ekipe za preverjanje izpolnjevanja davčnih obveznosti na tem področju, med drugi s strani multinacionalnih družb in platform.

• Davek na dodano vrednost (DDV) v EU

Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene

EU je zavezana spodbujanju načel in mehanizmov dobrega davčnega upravljanja po vsem svetu ter boju proti nepošteni davčni konkurenci.

Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, je del prizadevanj EU za okrepitev pravične obdavčitve in povečanje globalne davčne transparentnosti z namenom boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Na seznamu so države in jurisdikcije, ki ne sodelujejo z EU ali niso v celoti izpolnile svojih zavez glede davčnih zavez.

• Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene

Skupina za kodeks ravnanja

Skupina za kodeks ravnanja deluje v okviru Sveta, sestavljajo pa jo predstavniki na visoki ravni iz držav članic in Evropske komisije. Njena naloga je prepoznati in oceniti škodljive davčne prakse v posameznih državah in jurisdikcijah, tako v EU kot zunaj nje, njen cilj pa je spodbujati pošteno konkurenco in preprečevati erozijo davčne osnove.

• Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij)

Ukrepi za preprečevanje izogibanja davkom

Direktiva EU o preprečevanju izogibanja davkom (ATAD) prepoveduje nekatere specifične oblike izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb po vsej EU, hkrati pa zagotavlja pravičnejše in stabilnejše okolje za podjetja.

Pravila vključujejo pet ukrepov proti zlorabam, vse države članice pa so pravno zavezane, da jih uporabljajo pri obravnavi običajnih oblik agresivnega davčnega načrtovanja.

Svet je direktivo o preprečevanju izogibanja davkom sprejel 12. julija 2016. Potem je bila 29. maja 2017 uvedena sprememba glede izvajanja, da bi se odpravila hibridna neskladja z davčnimi sistemi držav zunaj EU.

• Direktiva Sveta o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga
• Direktiva Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami

Glej tudi

• Davčna opazovalnica EU
• Letno poročilo o obdavčitvi za leto 2025