Obdavčitev digitalnega gospodarstva

Zakaj je potrebna pravična obdavčitev digitalnega gospodarstva?

Državljani in državljanke ter podjetja imajo od digitalnega gospodarstva številne koristi. Hkrati pa naraščanje števila nekaterih digitalnih dejavnostih in novih poslovnih modelov predstavlja vse večji izziv za sedanje davčne sisteme. Pomembno je, da vsi sektorji našega gospodarstva plačujejo pravičen delež davkov in prispevajo k delovanju naših družb.

Sedanja pravila, ki urejajo vprašanja mednarodne obdavčitve, so bila zasnovana za podjetja, ki so fizično prisotna v državi. Z vse bolj digitaliziranimi gospodarstvi se pojavljajo davčni izzivi, kot je zmanjšanje davčnih prihodkov zaradi zlorab pri izogibanju davkom in davčnih utaj. Zato je treba davčna pravila ustrezno posodobiti.

Z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov je za veliko digitalnih podjetij značilno, da:

• imajo uporabnike in stranke v državi, v kateri niso fizično poslovno prisotna
• ustvarjajo dobiček prek interakcije z uporabniki in strankami, saj uporabljajo njihove podatke in prispevke

Dobički od digitalnih dejavnosti pogosto niso obdavčeni v tržni jurisdikciji (državi, v kateri so uporabniki in stranke), saj davčna pravila še vedno predpostavljajo fizično prisotnost.

Globalna reforma mednarodnih pravil o obdavčitvi pravnih oseb (podjetij)

Zakonodaja EU o pravilih o davku od dohodkov pravnih oseb je tesno povezana s prizadevanji za iskanje globalnih rešitev. Skupina G20 in OECD vodita pogajanja o mednarodni obdavčitvi digitalnega gospodarstva, da bi dosegli soglasje o dolgoročni globalni rešitvi.

Delo se v glavnem izvaja v okviru vključujočega okvira G20/OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS). V pobudi že sodeluje 140 držav in jurisdikcij.

OECD/G20 sta 8. oktobra 2021 v vključujočem okviru BEPS dosegli dogovor o ključnih vidikih reforme mednarodnih pravil za obdavčitev dobička multinacionalnih podjetij. Ta dogovor je določen v izjavi o dvostebrni rešitvi za obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, znani tudi kot izjava na ravni vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička iz oktobra 2021.

Vse države članice EU so to izjavo podprle tako kot članice vključujočega okvira kot tudi v Svetu Ecofin in Evropskem svetu.

V izjavi na ravni vključujočega okvira OECD/G20 BEPS iz oktobra 2021 je predvidena dvostebrna rešitev.

Steber 1 sestavljajo pravila in ureditve, ki bodo omogočili prerazporeditev pravic do obdavčitve med jurisdikcijami, v katerih imajo največje in najbolj dobičkonosne multinacionalne skupine svoj tržni delež in ustvarjajo dobiček.

Steber 2 v bistvu zajema pravila o minimalni dejanski obdavčitvi največjih multinacionalnih skupin z namenom zmanjšanja možnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička. Njegov cilj je tudi zagotoviti plačilo dogovorjene globalne minimalne davčne stopnje od dohodkov pravnih oseb, tj. 15 %.

Steber 1: prerazporeditev pravic do obdavčitve

Glavni pričakovani rezultat stebra 1 je večstranska konvencija, ki bo pogodbenicam omogočila, da uveljavljajo (ali „prerazporejajo“) novo pravico do obdavčitve (znesek A).

Besedilo bo zajemalo široko področje pravil v zvezi s:

• področjem uporabe, povezanostjo, davčno osnovo
• pravili o viru prihodkov za odpravo dvojnega obdavčevanja
• preprečevanjem in reševanjem sporov
• odpravo in mirovanjem enostranskih ukrepov (kot so nacionalni digitalni davki)
• začetkom veljavnosti konvencije

S t. i. zneskom B stebra 1 se bo zagotovila večja pravna varnost na davčnem področju z oblikovanjem standardiziranih referenčnih vrednosti za transferne cene za običajne vrste transakcij.

Steber 2: minimalna dejanska obdavčitev

Delo v zvezi s stebrom 2 je napredovalo hitreje kot v zvezi s stebrom 1. 14. decembra 2021 sta bili na ravni vključujočega okvira OECD/G20 BEPS odobreni vzorčni pravili OECD „Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – vzorčni pravili o globalni protieroziji davčne osnove (steber 2)“. K tema praviloma so se zavezale vse države članice.

Minimalna dejanska obdavčitev, ki je bistvo stebra 2, temelji predvsem na dveh glavnih pravilih, tj. vzorčnih pravilih o globalni protieroziji davčne osnove (t. i. pravilih GloBE):

• pravilu o vključitvi dohodkov (IIR)
• pravilu o prenizki obdavčitvi plačil (UTPR)

Njun namen je zagotoviti, da se dobiček, ki ga ustvarijo mednarodne skupine s prometom vsaj 750 milijonov EUR, obdavči po dejanski stopnji vsaj 15 %.

Pravila drugega stebra so bila prenesena v pravo EU z direktivo Sveta z dne 15. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU.

Dokončanje obeh stebrov

Vključujoči okvir G20/OECD BEPS je na zasedanju 10. in 11. julija 2023 dosegel nadaljnji napredek v zvezi s preostalimi elementi dvostebrnega projekta. Kot ena od ključnih točk je bilo potrjeno, da naj bi do končnega dogovora o večstranski konvenciji in njenega podpisa prišlo do konca leta 2023.

• Izjava o dvostebrni rešitvi za obravnavanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva (OECD, 8. oktober 2021)
• Direktiva Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (Uradni list EU)

Davčna politika EU za digitalno gospodarstvo

EU si na več področjih prizadeva, da bi bila sedanja davčna pravila primerna za digitalno dobo. Ta vprašanja so od leta 2017 med njenimi glavnimi prednostnimi nalogami.

Evropska komisija je marca 2018 predlagala nova pravila za zagotovitev pravične obdavčitve digitalnih dejavnosti v EU, ki tudi spodbuja rast. Predlogi Komisije so začasno ustavljeni, saj napredujejo pogajanja v vključujočem okviru G20/OECD. Če bi bila v teh pogajanjih dosežena in učinkovito izvedena globalna rešitev in dogovor, ti predlogi ne bi bili več relevantni.

Sveženj o obdavčitvi digitalnega gospodarstva iz leta 2018 je sestavljen iz dveh zakonodajnih predlogov:

• reforma pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, da bi bil dobiček obdavčen tam, kjer imajo podjetja pomembno digitalno prisotnost
• vzpostavitev začasnega davka na prihodke od digitalnih storitev (davek na digitalne storitve)

• Sklepi Evropskega sveta, 19. oktober 2017
• Sklepi Sveta o obdavčitvi digitalnega gospodarstva, 30. november 2017
• Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo
• Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

Upravno sodelovanje pri izmenjavi davčnih informacij

Eden od ključnih elementov davčne politike EU je upravno sodelovanje z izmenjavo davčnih informacij med državami članicami. To prispeva k učinkovitemu pobiranju prihodkov.

Digitalizacija gospodarstva prinaša posebne izzive, saj nekatere vrste informacij o prihodkih ali dohodkih iz digitalnih gospodarskih dejavnosti morda niso dostopne nacionalnim davčnim organom.

EU v prizadevanjih, da bi rešila ta problem, in v skladu z na svetovni ravni dogovorjenimi standardi širi obseg upravnega sodelovanja s ciljno usmerjenimi spremembami direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC).

Svet je marca 2021 sprejel nova pravila (DAC7), v skladu s katerimi si davčni organi držav članic od leta 2023 avtomatično izmenjujejo informacije o dohodkih prodajalcev na digitalnih platformah. This helps to:

• preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom v zvezi z dejavnostmi na takih platformah
• povečanju davčne pravičnosti
• zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za platforme in prodajalce

Svet je 17. oktobra 2023 sprejel direktivo, ki vključuje nov sklop sprememb pravil DAC (DAC8). Spremembe se nanašajo predvsem na:

• poročanje in avtomatično izmenjavo informacij o prihodkih iz transakcij s kriptosredstvi
• izmenjavo informacij o vnaprejšnjih davčnih stališčih za najbogatejše (premožne) posameznike

Cilj je okrepiti upravno sodelovanje med davčnimi upravami ter razširiti področje uporabe obveznosti registracije in poročanja.

Nova pravila zajemajo dodatne kategorije sredstev in prihodkov, kot so kriptosredstva. Davčni organi si morajo avtomatično izmenjevati informacije, pridobljene s poročanjem ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Davčne uprave držav članic so doslej na tem področju težko zagotavljale izpolnjevanje davčnih obveznosti. Ker so kriptosredstva decentralizirana in se z njimi zlahka čezmejno trguje, je potrebno tesno mednarodno upravno sodelovanje, da se zagotovi učinkovito pobiranje davkov.

• Kriptosredstva: kako EU regulira trge (ozadje)
• Direktiva Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (Uradni list EU)
• Svet sprejel direktivo za okrepitev sodelovanja med nacionalnimi davčnimi organi (DAC8) (sporočilo za javnost, 17. oktober 2023)
• Obdavčevanje: Svet sprejel nova pravila za okrepitev upravnega sodelovanja in vključitev prodaje prek digitalnih platform (sporočilo za javnost, 22. marec 2021)

Svet je 14. aprila 2025 sprejel nova pravila (DAC9) za okrepitev sodelovanja in izmenjave informacij o minimalni dejanski obdavčitvi prihodkov pravnih oseb.

Z novimi pravili bo:

• vzpostavljen enotni standardni obrazec, s katerim bodo morale mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine izpolniti svoje obveznosti vložitve na podlagi direktive o stebru 2, s katero se izvaja globalni sporazum G20/OECD
• spodbujena izmenjava podatkov med davčnimi organi
• zmanjšano upravno breme za družbe

DACP9 bodo morale vse države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2025.

• Svet dosegel dogovor o okrepitvi sodelovanja in izmenjave informacij v zvezi z minimalno dejansko obdavčitvijo prihodkov pravnih oseb (sporočilo za javnost, 11. marec 2025)

Sveženj o DDV v digitalni dobi

EU pripravlja tudi nove ukrepe za reformo svojega sistema davka na dodano vrednost (DDV), da bi bil primeren za digitalno dobo.

DDV je eden od najpomembnejših virov prihodkov za organe držav članic in prispeva k javnim storitvam, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, knjižnice in javni prevoz. Države članice EU vsako leto zberejo približno 1 000 milijard EUR prihodkov iz DDV v EU.

Delež DDV se nameni tudi proračunu EU kot „lastni vir“. V letu 2022 je prispevek v proračun EU znašal približno 20 milijard EUR.

Vendar znatni zneski prihodkov iz DDV ostajajo nepobrani in so izgubljeni zaradi goljufij, nepravilnosti pri upravljanju, stečajev, insolventnosti in drugih dejavnikov.

Svet je 11. marca 2025 dokončno odobril sveženj o „DDV v digitalni dobi“, katerega cilj je prispevati k boju proti goljufijam na področju DDV, podpreti podjetja in spodbujati digitalizacijo.

Nova pravila bodo:

• izboljšala sistem „vse na enem mestu“ za spletni sistem registracije za DDV
• od spletnih platform zahtevala, da plačajo DDV za prevoz potnikov in kratkoročno oddajanje nastanitve v najem v primerih, v katerih so posamezni ponudniki storitev izvzeti
• zagotovila, da bodo obveznosti digitalnega poročanja na podlagi elektronskega izdajanja računov za podjetja, ki poslujejo čezmejno v EU, postale v celoti digitalizirane do leta 2030

• Obdavčevanje: Svet sprejel sveženj o DDV v digitalni dobi (sporočilo za javnost, 11. marec 2025)

Sistem „vse na enem mestu“ za registracijo za DDV

Sistem „vse na enem mestu“ podjetjem omogoča, da DDV, ki ga je treba plačati za prodajo blaga in storitev potrošnikom iz drugih držav članic, prijavijo in nakažejo prek uprave ene same države članice in v enem samem jeziku.

Vendar če želi podjetje prodajati blago in storitve potrošnikom v državi članici, ki ni njegova matična država (iz poslovne enote, ki posluje v tej državi članici), se mora registrirati za DDV v teh dodatnih državah članicah. Enak problem imajo trgovci, ki želijo svoje zaloge prenesti v drugo državo članico le za namene skladiščenja.

Da bi to rešili, se bo na podlagi novih pravil razširilo področje uporabeobstoječega sistema „vse na enem mestu“, ki tako ne bo zadevalo več samo čezmejne dobave, temveč tudi prodajo določenega blaga s strani podjetja potrošniku, na primer električne energije ali plina, in sicer v državi članici, ki ni njegova matična država.

S to spremembo bo lahko več podjetij zahteve v zvezi z DDV izpolnilo prek enotnega spletnega portala v enem samem jeziku.

Ta ukrep naj bi podjetjem, zlasti MSP, v desetih letih prihranil približno 8,8 milijarde EUR pri stroških registracije in upravnih stroških.

• Sistem „vse na enem mestu“ (Evropska komisija)

Svet se je 13. maja 2025 dogovoril o novi direktivi glede pravil o DDV za prodajo uvoženega blaga na daljavo in uvoznem DDV. V skladu z novimi pravili bodo tuji trgovci ali platforme dolžni plačati uvozni DDV in DDV na prodajo na daljavo uvoženega blaga v državi članici končnega namembnega kraja blaga. To bo spodbudilo uporabo uvozne ureditve „vse na enem mestu“ (UVEM), saj bodo morali biti tuji trgovci ali platforme, ki te ureditve ne uporabljajo, registrirani v vsaki državi članici.

• Pravila o DDV: Svet dosegel dogovor o stališču glede direktive o poenostavitvi pobiranja davkov na uvoz (sporočilo za javnost, 13. maj 2025)

DDV za platformno gospodarstvo

V zadnjih letih se je platformno gospodarstvo, kjer spletne platforme povezujejo določene ponudnike storitev in potrošnike, znatno povečalo.

Po veljavnih pravilih o DDV številni ponudniki storitev najema nastanitve in potniškega prevoza prek spletnih platform ne plačujejo DDV. Mnogim od teh ponudnikov – ne glede na to, ali gre za posamezno osebo ali malo podjetje – se običajno ni treba registrirati za namene DDV ali pa preprosto ne vedo, da so za storitve, ki jih ponujajo, morda dolžni plačati DDV.

Ponudniki storitev v sektorju nastanitve in potniškega prevoza neposredno konkurirajo tradicionalnim ponudnikom, registriranim za DDV, kot so hoteli in zasebna prevozna podjetja. Hoteli v večjih evropskih mestih na primer tekmujejo s spletnimi platformami, ki omogočajo dostop do več tisoč ponujenih nastanitev v teh istih mestih. Veliko od teh ponujenih nastanitev ni obdavčenih.

Na podlagi novih pravil bodo te platforme postale odgovorne za pobiranje in nakazovanje DDV davčnim organom, če ponudniki storitev, ki poslujejo prek njih, tega ne storijo.

To bo prispevalo k enakim konkurenčnim pogojem med spletnimi platformami na eni strani ter tradicionalnimi ponudniki storitev kratkoročne nastanitve in prevoza na drugi strani.

Zmanjšalo se bo breme razumevanja in upoštevanja predpisov o DDV za MSP, zlasti v različnih državah članicah, obenem pa se bo ustvaril precejšen dodaten prihodek iz DDV.

• Platformno gospodarstvo v EU

Digitalno poročanje o DDV

Trenutno podjetja, ki prodajajo v več državah članicah EU, svojim nacionalnim davčnim organom vsakih nekaj tednov predložijo „rekapitulacijsko poročilo“, ki daje pregled nad njihovo prodajo podjetjem v drugih državah članicah EU.

Zaradi zamud pri izmenjavi informacij o DDV organi težko hitro odkrijejo sumljive ali goljufive transakcije, kar je priložnost za goljufe.

Z novimi pravili bo na podlagi obstoječega evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov vzpostavljen sistem digitalnega poročanja v realnem času za namene DDV prek e-računov.

Podjetja bodo izdajala e-račune za čezmejne transakcije, s katerimi se podatki samodejno sporočajo davčnim upravam, te pa jih bodo nato delile prek novega informacijskega sistema za odkrivanje sumljivih dejavnosti.

Sistem EU naj bi začel delovati leta 2030, popolna interoperabilnost med nacionalnimi sistemi pa naj bi bila dosežena do leta 2035.

Sistem elektronskega izdajanja računov bo:

• zmanjšal goljufije na področju DDV za do 11 milijard EUR letno
• zmanjšal upravne stroške in stroške izpolnjevanja obveznosti za trgovce v EU za več kot 4,1 milijarde EUR na leto v naslednjih desetih letih
• zagotavljal interoperabilnost med obstoječimi nacionalnimi sistemi po vsej EU

• Davek na dodano vrednost (DDV) v EU

Glej tudi: