Kako deluje davčna politika EU

Kaj je obdavčitev?

Obdavčitev ima ključno vlogo pri ohranjanju socialne kohezije in suverenosti države ter je finančni temelj učinkovitega upravljanja.

Javni prihodki so glavni vir financiranja ključnih javnih funkcij, kot so izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, varnost, raziskave in javna infrastruktura.

Davčni prihodki državam omogočajo tudi financiranje ključnih odločitev, ki oblikujejo gospodarstvo in družbo.

V EU skoraj 90 % prihodkov, ki so na voljo nacionalnim vladam, izvira iz davkov. Zato je tako pomembno zagotoviti, da so davčni sistemi v državah članicah zmožni generirati potrebne prihodke. Če davčni prihodki ne zadostujejo, se lahko zgodi, da se mora država zadolžiti, zaradi česar v prihodnosti nastanejo dolžniške obveznosti.

Vrste obdavčitve v EU

EU državljanom in državljankam oziroma podjetjem ne more naložiti davkov in jih tudi ne nalaga. Za to so izključno pristojne posamezne države članice.

To pomeni, da znesek davkov, ki jih plačujejo Evropejci in Evropejke, določijo njihove nacionalne vlade.

Obstajata dve glavni kategoriji davkov: neposredni in posredni davki.

Neposredna obdavčitev

dohodnina

davek od dobička pravnih oseb (podjetij)

Posredna obdavčitev

davek na dodano vrednost (DDV)

trošarine za alkohol, tobačne izdelke in energijo

Neposredna obdavčitev

Neposredni davki se naložijo osebi ali družbi (podjetju). Med tovrstne davke spadajo na primer davek od dohodkov, davek od dobička pravnih oseb in davek na nepremičnine.

Zakonodaja EU na tem področju je omejena na usklajevanje (harmonizacijo) specifičnih vidikov zakonodaje držav članic. To je mogoče izpeljati le v obsegu, potrebnem za izboljšanje delovanja enotnega trga EU in za reševanje skupnih čezmejnih izzivov, kot so davčne utaje ali agresivno davčno načrtovanje.

Posredna obdavčitev

Pri transakcijah se obračunavajo posredni davki. Med tovrstne davke spadajo na primer davek na dodano vrednost (DDV) na prodajo blaga in storitev ali trošarine za alkohol, tobačne izdelke in energijo. V teh primerih potrošnik plača davek, ki je vštet v nakupno ceno, prodajalec pa znesek dolgovanega davka prenese organom.

Pri zakonodaji EU na tem področju gre pogosto za harmonizacijo nacionalnih zakonov. Kadar se davčna pravila za prodajo blaga in storitev po EU znatno razhajajo, lahko pride do izkrivljanja konkurence med podjetji in oviranja čezmejne trgovine.

Zakaj potrebujemo davčno politiko EU?

Davki imajo ključno vlogo pri oblikovanju cen blaga in storitev ter vplivajo tudi na vedenje vlagateljev in potrošnikov. Zato lahko davčna politika spodbudi produktivnost ter okrepi naložbe in inovacije.

Gospodarstva EU se soočajo s posledicami velikih globalnih premikov, kot so demografske spremembe, digitalizacija in globalizacija, pa tudi s posledicami podnebnih sprememb, okrevanjem po covidu in posledicami ruske invazije v Ukrajini.

Ti izzivi vplivajo na odpornost davčnih sistemov in tako ustvarjajo vse večjo potrebo po uskladitvi s sedanjimi in prihodnjimi gospodarskimi gibanji.

Ukrepanje na ravni EU je potrebno za zagotovitev, da so davčna pravila in politike združljivi z delovanjem enotnega trga EU. Da bi v celoti izrabili potencial enotnega trga, ki koristi več kot 400 milijonom državljanov in državljank EU ter milijonom podjetij, je uskladitev ključnega pomena.

Cilji EU na področju obdavčitve

• Financiranje proračuna EU

Nedavni ukrepi EU na področju obdavčitve

EU pripravlja zakonodajo na področju obdavčitve zato, da bi podprla konkurenčnost in rast, racionalizirala poslovne dejavnosti po EU, zmanjšala stroške izpolnjevanja obveznosti, izboljšala davčne postopke in se borila proti davčnim goljufijam.

Cilj teh zakonodajnih prizadevanj je ustvariti pravičnejše in učinkovitejše davčno okolje, ki bo vključevalo:

• izogibanje dvojnemu obdavčevanju čezmejnih naložb
• zmanjšanje stroškov za čezmejno poslovanje
• boj proti izogibanju davkom
• obdavčitev v digitalni dobi
• posodobitev sistema DDV
• okrepitev upravnega sodelovanja med državami članicami

Izogibanje dvojnemu obdavčevanju čezmejnih naložb

Če rezident EU vlaga v vrednostne papirje v drugi državi članici, so v zameno prejeta plačila predmet davčnega odtegljaja v državi članici rezidentstva in tudi državi članici naložbe.

V izogib dvojni obdavčitvi mora vlagatelj nerezident nato vložiti zahtevek za vračilo presežnega davka, ki ga je odtegnila država vira. Ti postopki vračila so običajno obremenjujoči, dolgotrajni in dragi.

V ta namen je Svet 10. decembra 2024 sprejel direktivo o hitrejšem in varnejšem zmanjšanju presežnih davčnih odtegljajev, imenovano direktiva FASTER.

Nova pravila:

• vpeljujejo dva pospešena postopka, ki dopolnjujeta obstoječi standardni postopek vračila, in sicer: postopek „zmanjšanja pri viru“ in sistem „hitrega vračila“, tako da bo postopek zmanjšanja hitrejši in usklajen po vsej EU
• uvajajo skupno digitalno potrdilo EU o davčnem rezidentstvu, ki ga bodo vlagatelji, ki plačujejo davke, lahko uporabili v okviru pospešenih postopkov za pridobitev zmanjšanja davčnega odtegljaja
• določajo standardizirano obveznost sporočanja za finančne posrednike (npr. banke ali naložbene platforme), zaradi česar bodo nacionalni davčni organi lažje odkrivali morebitne davčne goljufije ali zlorabe

• Obdavčevanje: Svet sprejel nova pravila za postopke davčnega odtegljaja (FASTER) (sporočilo za javnost, 10. december 2024)

Zmanjšanje stroškov za čezmejno poslovanje

Kljub tesno povezanemu enotnemu trgu EU se podjetja še vedno soočajo z davčnimi ovirami, saj morajo upoštevati 27 različnih nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. To povzroča visoke stroške in negotovost za čezmejna podjetja.

Komisija je septembra 2023 predlagala pobudo „Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov“, da bi se za čezmejna podjetja zmanjšali stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti. Predlog zajema:

• skupna pravila za izračun davčne osnove za družbe, ki so del iste skupine
• eno enotno združeno davčno osnovo za vse člane skupine
• v skladu z BEFIT izračun deleža združene davčne osnove za skupino na podlagi povprečja obdavčljivih rezultatov iz prejšnjih treh poslovnih let

Ta pravila se uporabljajo za velike skupine, ki poslujejo v EU, pri čemer imajo tudi srednja podjetja možnost, da se vključijo. Podjetje se šteje za del velike skupine, če njegov skupni letni prihodek znaša vsaj 750 milijonov EUR in če matični družbi pripada vsaj 75-odstotni lastniški delež.

• Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (Evropska komisija)

Boj proti izogibanju davkom

Zaradi izogibanja davkom so države članice vsako leto ob več milijard evrov. Globalizacija in tehnološki napredek ta pojav znatno olajšujeta.

EU je državam članicam v ključni meri pomagala pri usklajevanju davčnih predpisov za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) je vodilni instrument za spodbujanje poštene davčne konkurence v EU in po svetu.

Ker nepoštena davčna konkurenca zadeva cel svet, se EU za dobro davčno upravljanje ter boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom zavzema na mednarodni ravni. Svet redno objavlja seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami, na katerem so jurisdikcije, ki ne izpolnjujejo meril dobrega davčnega upravljanja ali teh meril nočejo izpolnjevati.

• Boj proti izogibanju davkom v EU
• Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene

Obdavčitev v digitalni dobi

Obdavčitev digitalnega gospodarstva je razmeroma nova komponenta davčne politike, ki odraža potrebo po obravnavanju izzivov, nastalih zaradi rastočega digitalnega gospodarstva.

Državljani in državljanke ter podjetja imajo od digitalnega gospodarstva številne koristi. Hkrati pa so zaradi novih poslovnih modelov in povečanja nekaterih digitalnih dejavnosti tradicionalna pravila nacionalnih davčnih sistemov pod pritiskom.

Davčna pravila je treba zato prilagoditi, da bodo ustrezna za digitalno dobo. Vsi sektorji gospodarstva bi morali plačati pravičen delež davkov in prispevati k delovanju družbe.

Ta vprašanja so od leta 2017 med glavnimi prednostnimi nalogami Sveta.

• Obdavčitev digitalnega gospodarstva

Posodobitev sistema DDV

DDV v digitalni dobi

Davek na dodano vrednost (DDV) je ključni vir prihodkov za države članice EU, saj prispeva k financiranju osnovnih javnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstvo in javni prevoz. Kljub temu se znatni zneski prihodkov iz DDV še vedno izgubijo zaradi goljufij, nepravilnosti, stečajev, insolventnosti in drugih dejavnikov.

Da bi posodobili sedanji sistem DDV in ga pripravili na digitalno dobo, je Svet 11. marca 2025 sprejel sveženj o DDV za digitalno dobo. Z novimi pravili naj bi se borili proti goljufijam na področju DDV, podpirali podjetja in spodbujali digitalizacijo po vsej EU.

Sveženj vključuje ukrepe za izboljšanje in razširitev področja uporabe obstoječih točk „vse na enem mestu“, ki več podjetjem omogočajo izpolnjevanje obveznosti glede DDV na enotnem spletnem portalu v enem samem jeziku.

Poleg tega bodo morale spletne platforme za potniški prevoz in kratkoročno oddajanje nastanitve v najem pobirati DDV in ga nakazovati davčnim organom v primerih, ko bodo posamezni ponudniki storitev izvzeti.

Sveženj uvaja tudi popolno digitalizacijo obveznosti poročanja, temelječih na izdajanju e-računov, da bi bilo poročanje o DDV za čezmejna podjetja v EU do leta 2030 povsem digitalno.

• Obdavčitev: Svet sprejel sveženj o DDV v digitalni dobi (sporočilo za javnost, 11. marec 2025)
• Davek na dodano vrednost (DDV) v EU

Elektronsko potrdilo o oprostitvi plačila DDV

Svet je 18. februarja 2025 v okviru svojih prizadevanj za posodobitev sistema DDV sprejel nova pravila, s katerimi je uvedel elektronsko potrdilo o oprostitvi plačila DDV.

Potrdila v papirni obliki, ki se uporabljajo za blago, oproščeno DDV, bodo nadomeščena z elektronskimi. To bo poenostavilo in racionaliziralo postopke, kadar se zadevno blago uvaža za veleposlaništva, mednarodne organizacije ali oborožene sile.

Novi ukrepi bodo začeli veljati 1. julija 2031, pri čemer se bo prvo leto štelo za prehodno obdobje, v katerem bodo države članice lahko uporabljale tako elektronsko kot papirno obliko.

• Obdavčitev: Svet sprejel novo elektronsko potrdilo o oprostitvi plačila DDV, ki bo nadomestilo papirna potrdila (sporočilo za javnost, 18. februar 2025)

Okrepitev upravnega sodelovanja med državami članicami

Davkoplačevalci v EU morajo morda prijaviti vse prihodke, ki so jih zaslužili po svetu, v državi rezidentstva. Davčni organi nacionalne prihodke lahko spremljajo z ukrepi, kot so davčni odtegljaji ali davčna napoved, težje pa zagotovijo, da davkoplačevalci prijavijo prihodke v tujini.

V skladu z direktivo o upravnem sodelovanju (DAC) države članice EU pomagajo pri preprečevanju izogibanja davkom z izmenjavo davčnih informacij, ki je lahko avtomatična, spontana ali se izvrši na zahtevo. Zato posamezniki in podjetja davčnim organom težje prikrivajo svoje premoženje ali dohodke. DAC je v veljavi od leta 2014 in ima ključno vlogo pri spodbujanju davčne preglednosti in sodelovanja med državami članicami EU.

Svet je leta 2023 razširil področje uporabe DAC in dodal pravila o poročanju in avtomatični izmenjavi informacij o prihodkih od transakcij s kriptosredstvi in o vnaprejšnjih davčnih stališčih za najbogatejše (premožne) posameznike.

Svet je leta 2025 sprejel direktivo (DAC9) o spremembi obstoječe direktive DAC, da bi se okrepila sodelovanje in izmenjava informacij v zvezi z minimalno dejansko obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb. Nova direktiva bo mednarodnim in velikim domačim družbam pomagala pri izpolnjevanju obveznosti davčne napovedi v skladu z globalnim sporazumom G20/OECD.

Države članice bodo morale začeti izvajati nova pravila 31. decembra 2025.

• Svet sprejel pravila za razširitev sodelovanja in izmenjave informacij med davčnimi organi na minimalno dejansko obdavčitev dohodkov pravnih oseb (sporočilo za javnost, 14. april 2025)

Svet kot edini zakonodajalec EU

Davčno zakonodajo na ravni EU sprejema Svet, ki deluje kot edini zakonodajalec, kot je določeno v pogodbah Evropske unije. Opravi se posvetovanje z Evropskim parlamentom, ki pa na tem področju nima nobene zakonodajne pristojnosti. Gre za t. i. posebni zakonodajni postopek.

Direktive ali uredbe se sprejemajo s soglasjem v Svetu. Da lahko Svet sprejme zakonodajo na tem področju, ne sme biti nobenega glasu proti.

Zakonodajni postopek se začne tako, da Evropska komisija poda predlog za novo davčno zakonodajo EU ali za spremembo obstoječe.

• Posebni zakonodajni postopki

Glej tudi