V žarišču: delavci na digitalnih platformah v EU

Izboljšanje delovnih pogojev v digitalnem gospodarstvu

Delo na digitalnih platformah je razmeroma nov način dela, pri katerem spletna platforma, kot je spletno mesto ali aplikacija, zahtevo naročnika storitve poveže s ponudbo plačanega dela, ki ga zagotavlja posameznik.

Z novo direktivo naj bi prispevali k izboljšanju delovnih pogojev oseb, ki delajo prek digitalnih platform, hkrati pa ohranili priložnosti in koristi platformnega gospodarstva.

Svet in Evropski parlament sta 13. decembra 2023 dosegla začasni dogovor o predlagani direktivi. Svet je nova pravila sprejel 14. oktobra 2024.

Nova direktiva obravnava primere napačne razvrstitve platformnih delavcev in olajšuje njihovo prerazvrstitev med zaposlene, kar jim zagotavlja lažji dostop do pravic, ki jih imajo kot zaposleni v skladu s pravom EU. Nova pravila bodo tudi bolje varovala osebne podatke platformnih delavcev in povečala preglednost glede tega, kako se sistemi algoritmov uporabljajo za sprejemanje odločitev na delovnem mestu.

Koliko jih je in kakšen je njihov profil?

V EU je 28,3 milijona delavcev na digitalnih platformah, kar predstavlja znaten del delovne sile, približno toliko, kot je število oseb, zaposlenih v proizvodnji (29 milijonov). Po pričakovanjih se bo ta številka hitro povečevala.

Pričakovana rast števila delavcev na digitalnih platformah (2022–2025)

Platformni delavci so večinoma mladimoški, večina jih je previsoko usposobljenih za delo, ki ga opravljajo (večina jih ima posekundarno izobrazbo), platformno delo pa je običajno njihov drugi vir dohodkov poleg rednega dela.

Raven usposobljenosti, potrebna za zagotavljanje storitev

Kakšne storitve opravljajo in za koga?

Najbolj priljubljena storitev, ki jo opravljajo platformni delavci v Evropi, je vožnja taksija.

Zaslužek oseb, ki delajo prek platform, po vrsti storitev, ki jih opravljajo:

Vrste naročnikov

Večina storitev se zagotavlja posameznim naročnikom, ki jih je v tej kategoriji več kot 80 %.

Ali so zaposleni ali samostojni delavci?

V EU je napačno razvrščenih približno 5 milijonov platformnih delavcev.

Pravilen zaposlitveni status za platformne delavce je ključen za to, da lahko izkoristijo delavske pravice, do katerih so upravičeni. Delavci, ki so napačno razvrščeni kot samozaposlene osebe, niso upravičeni do enakih pravic in varstva kot zaposlene osebe.

Približno 55 % platformnih delavcev zasluži manj, kot znaša minimalna neto urna postavka v državi, kjer delajo, če takšna postavka obstaja.

Poleg tega je 41 % njihovega časa, ki ga namenijo za platformno delo, neplačanega (npr. naloge raziskovanja, čakanje na dodelitev nalog, pregledovanje oglasov itd.).