9. november
Enotni digitalni trg za Evropo
Namen strategije za enotni digitalni trg je zagotoviti, da bodo evropsko gospodarstvo, industrija in družba izkoristili vse priložnosti, ki jih ponuja nova digitalna doba. Strategija je poleg e-rešitev in podatkov ter čezmejnih digitalnih storitev neločljiv del programa EU za digitalno Evropo.
EU že vzpostavlja prost in varen enotni digitalni trg, na katerem lahko državljani nakupujejo na spletu prek meja, podjetja pa lahko prodajajo prek spleta po vsej EU.
S strategijo za enotni digitalni trg, ki jo je leta 2015 predlagala Evropska komisija, so bili položeni temelji za povezano in trajnostno evropsko digitalno družbo. Leta 2016 in 2017 je sledilo več prelomnih dosežkov:
- ukinitev stroškov gostovanja
- posodobitev varstva podatkov
- čezmejna prenosljivost spletnih vsebin
- sporazum o odpiranju e-trgovanja, ki vključuje odpravo neupravičenega geografskega blokiranja
V prihodnje naj bi s to strategijo razširili digitalno gospodarstvo EU in podrli ureditvene ovire med državami članicami EU.
- Ukinitev stroškov gostovanja v EU (sporočilo za javnost, 14. junij 2017)
- Prenosljivost digitalnih storitev (sporočilo za javnost, 8. junij 2017)
- Geografsko blokiranje: Svet sprejel uredbo o odpravi ovir za e-trgovanje (sporočilo za javnost, 27. februar 2018)
EU v novi digitalni dobi
- s tehnologijo bi lahko že zdaj avtomatizirali 45 % nalog, ki jih ljudje vsak dan opravljajo na delovnem mestu
- 65 % otrok, ki danes začenjajo šolanje, bo v prihodnosti zaposlenih na popolnoma novih vrstah delovnih mest
- le 7 % malih in srednjih podjetij prodaja prek spleta v drugih državah EU
- z odpravo ovir za lokalizacijo podatkov bi se BDP v EU povečal za 8 milijard EUR na leto
Zakaj je strategija potrebna?
Tehnološke spremembe vplivajo na vsa področja sodobnega življenja, od izobraževanja in delovnih mest do sistema socialnega varstva. Spremembe se že dogajajo, in to zelo hitro. V nekaterih kategorijah delovnih mest so za kar 90 % nalog že zdaj potrebne digitalne spretnosti.
Evropa mora sprejeti te spremembe, če želi zaščititi svoje državljane in jim omogočiti, da bi lahko izkoristili nove priložnosti. Po nekaterih ocenah bi lahko na primer digitalizacija proizvodnje EU do leta 2025 prinesla 1,25 bilijona EUR.
EU se želi pri oblikovanju digitalne prihodnosti opreti na ideje, kot so zaupanje, varnost in e-uprava. Možnosti za napredek je ogromno. Dandanes na primer zgolj 15 % državljanov nakupuje prek spleta iz druge države.
Polno delujoč digitalni trg bi lahko gospodarstvu EU vsako leto prinesel do 415 milijard EUR. Poleg tega bi lahko EU omogočil, da postane vodilna digitalna sila na svetovni ravni. EU za sprostitev tega potenciala pripravlja korenite reforme, ki med drugim obsegajo nov okvir za avtorske pravice in uredbo o geografskem blokiranju.
2018
7. november
EU krepi izmenjavo podatkov javnega sektorja: Svet dosegel dogovor o stališču
EU pripravlja pravila, ki bodo olajšala ponovno uporabo podatkov, ki jih hrani javni sektor. Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so se dogovorili o pogajalskem stališču Sveta glede reform, ki prispevajo k širšim prizadevanjem EU za večjo razpoložljivost podatkov v podporo gospodarstvu.
Z novimi pravili se bo na primer:
- spodbujal razvoj in prevzemanje novih na podatkih temelječih tehnologij, kot je umetna inteligenca
- prispevalo k širši razpoložljivosti odprtih podatkov v EU
6. november
Manj sovražnega govora in več evropskih vsebin pri pretakanju videovsebin: Svet sprejel nova pravila EU
Z novimi pravili EU se bodo vzpostavili enakopravni konkurenčni pogoji za klasično televizijo in nove storitve, kot je radiodifuzija na zahtevo.
Pravila bodo prvič veljala za platforme za izmenjavo videoposnetkov, s čimer bo zagotovljena boljša zaščita gledalcev, zlasti mladoletnikov, pred nasilnimi ali škodljivimi vsebinami oziroma sovražnim govorom.
Svet je novo direktivo sprejel 6. novembra, kar je zadnji korak v zakonodajnem postopku.
24. oktober
Posodobljena pravila za domeno .eu: Svet dosegel dogovor o stališču
Na podlagi dogovorjenega stališča Sveta naj bi domena .eu postala bolj pregledna, obenem pa bi se pravica do registracije razširila tudi na državljane EU, ki živijo zunaj EU.
Poleg tega bi bil ta predlagani popravek usklajen tudi s splošno uredbo o varstvu podatkov.
Vrhnja domena .eu, ki ima skoraj 4 milijone registracij, je ena od najbolj priljubljenih mednarodno določenih nacionalnih vrhnjih domen. Prispeva k varnemu in zaščitenemu spletnem okolju in zagotavlja vseevropsko prisotnost na svetovnem digitalnem trgu.
27. september
Enotni digitalni portal: Svet sprejel uredbo
Svet je danes sprejel uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, potem ko je bil junija dosežen dogovor z Evropskim parlamentom.
Novi portal bo omogočil dostop posameznikov in podjetij do spletnih informacij in postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav.
Enotni digitalni portal bo dodatno močno orodje, ki bo na voljo državljanom in podjetjem, ki uveljavljajo svobodo gibanja in ustanavljanja v drugi državi članici. Spletni dostop do informacij in postopkov bo postal enostavno dostopen vsem pod enakimi pogoji.
Margarete Schramböck, avstrijska zvezna ministrica za digitalizacijo in gospodarske zadeve
20. junij
Enotni digitalni portal: veleposlaniki odobrili dogovor
Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so danes odobrili dogovor o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, ki bo zagotovil dostop do spletnih informacij na notranjem trgu EU. Ta dogovor sta predhodno dosegla bolgarsko predsedstvo Sveta in Evropski parlament.
Enotni digitalni portal bo deloval kot uporabniku prijazna vstopna točka, ki bo državljanom in podjetjem pomagala pri iskanju informacij o vprašanjih, kot so zaposlitev, upokojitev, študij ali poslovna dejavnost v drugi državi EU.
25. maj
Avtorske pravice za digitalno dobo: Svet dosegel dogovor o stališču
Svet je dosegel dogovor o osnutku direktive, katere namen je pravila EU o avtorskih pravicah prilagoditi digitalnemu okolju.
Na tej podlagi se bodo začela pogajanja z Evropskim parlamentom.
Poudarek v stališču Sveta je na naslednjih vidikih:
- zaščita medijskih publikacij – z vzpostavitvijo nove pravice v zvezi s spletno uporabo
- razkorak med vrednostjo in nadomestili – z vzpostavljanjem ustreznega ravnovesja med plačili avtorjem in dobički spletnih platform
- sodelovanje med imetniki pravic in ponudniki storitev skupne rabe vsebin – z ureditvijo, da bi morali taki ponudniki pridobiti dovoljenje imetnikov pravic.
12. april
Svet sprejel pravila o čezmejni dostavi paketov
EU bo za spodbuditev e-trgovine zagotovila, da bodo potrošniki in podjetja laže primerjali cene različnih možnosti dostave po vsej Uniji. Nadzorni organi bodo poleg tega pridobili večja pooblastila za spremljanje tega kompleksnega trga. Svet je sprejel nova pravila na podlagi začasnega dogovora, doseženega z Evropskim parlamentom 13. decembra 2017.
To je zaključek drugega elementa enotnega digitalnega trga EU.
„Ta pravila bodo omogočala lažji dostop do informacij o različnih možnostih dostave paketov, vključno s storitvami sledenja pošiljkam.“
Ivajlo Moskovski, bolgarski minister za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije
27. februar
Geografsko blokiranje: Svet sprejel uredbo o odpravi ovir za e-trgovanje
Svet je sprejel uredbo o prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja na notranjem trgu.
Geografsko blokiranje je diskriminatorna praksa, ki spletnim potrošnikom preprečuje dostop do proizvodov ali storitev ter njihov nakup na spletnem mestu, katerega strežnik je v drugi državi članici.
Z novim zakonom bodo odpravljene ovire za e-trgovino, saj bo preprečeval diskriminacijo strank na podlagi njihovega državljanstva, prebivališča ali sedeža.
2017
20. december
Odprava ovir za prost pretok podatkov: Svet sprejel stališče
Evropska unija razvija nova pravila, ki bodo omogočila prost in enostaven čezmejni pretok neosebnih podatkov.
Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so se dogovorili o mandatu predsedstva za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom o tem predlogu. Njegov cilj je spodbuditi podatkovno gospodarstvo EU z odpravo vseh neupravičenih omejitev glede geografskih lokacij za shranjevanje in obdelavo podatkov.
Hkrati naj bi novi zakon pristojnim organom omogočil, da imajo pri opravljanju svojih dolžnosti dostop do podatkov, ki se hranijo ali obdelujejo v drugi državi članici.
V bistvu bo z novimi pravili vzpostavljen enotni trg za storitve hrambe in obdelave podatkov, kot je računalništvo v oblaku.
Svet potrdil dogovor o storitvah čezmejne dostave paketov
Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so danes odobrili nova pravila, ki bodo omogočila izboljšanje storitev čezmejne dostave paketov, ker bodo zagotovila preglednejše cene in večje pristojnosti regulatorjev za nadzor trga.
Predsedstvo je začasni dogovor o osnutku uredbe z Evropskim parlamentom doseglo 13. decembra.
15. december
Čezmejni prenos oddaj: mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom
Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so se danes dogovorili o stališču Sveta o predlogu v zvezi z olajševanjem digitalnega oddajanja in digitalnih retransmisij televizijskih in radijskih programov na notranjem trgu.
Stališče predstavlja mandat Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom.
„Pravila o avtorskih pravicah utegnejo biti kompleksna in težko dojemljiva, vendar je cilj direktive preprost: omogočiti boljši dostop do radijskih in televizijskih programov iz drugih držav. Da bi to dosegli, moramo radiodifuzijskim hišam olajšati prenos potrebnih pravic.“
Urmas Reinsalu, estonski pravosodni minister
Cilj predloga je zagotavljanje širšega razširjanja televizijskih in radijskih programov, ki izvirajo iz drugih držav članic EU, v korist uporabnikov. To bi lahko dosegli z olajšanjem izdajanja licenc za avtorsko zaščiteno gradivo iz takšnih avdiovizualnih programov.
Na ta način naj bi EU uresničila še en ključni cilj enotnega digitalnega trga: boljši spletni dostop do televizijskih in radijskih programov v vsej EU.
14. december
Čezmejna dostava paketov Začasni dogovor o novih pravilih
Estonsko predsedstvo je danes doseglo začasni dogovor z Evropskim parlamentom o novih pravilih za zagotovitev boljše preglednosti cen čezmejne dostave paketov. Ta pobuda bi tudi zagotovila regulatorjem večje pristojnosti za nadzor trga čezmejne dostave paketov.
Preglednejše cene čezmejne dostave paketov bodo potrošnikom omogočile širšo izbiro proizvodov in več možnosti za spletne nakupe. Zagotovile bodo tudi nove možnosti za trgovce na drobno, zlasti za mala podjetja, ki nimajo dovolj pogajalske moči, da bi izpogajala boljše cene.
30. november
Enotni digitalni portal: Svet odobril lažji dostop do informacij in storitev
Svet je sprejel stališče o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, na katerem bodo državljanom in podjetjem na voljo spletne informacije, postopki in pomoč.
To stališče – splošni pristop – omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom.
Enotni digitalni portal bo združil več mrež in služb, ki so bile vzpostavljene na nacionalni ravni in ravni EU za pomoč državljanom in podjetjem pri čezmejnih dejavnostih. Te mreže in službe so naslednje: evropski potrošniški centri, portal Tvoja Evropa, mreža SOLVIT, služba za pomoč glede pravic intelektualne lastnine, mreža Europe Direct in Evropska podjetniška mreža.
„Našim državljanom in podjetjem moramo olajšati iskanje informacij, ki jih potrebujejo, ne glede na to, kje v EU živijo, delajo ali poslujejo. Primeren način za to je vzpostavitev spletne „enotne vstopne točke“. To je nov korak v smeri čezmejne digitalizacije javnih storitev in digitalna Evropa na ta način postaja vse bolj resnična.“
Kadri Simson, estonska ministrica za gospodarstvo in infrastrukturo
Varstvo potrošnikov v digitalni dobi: Svet okrepil sodelovanje v celotni EU
Svet je sprejel uredbo o okrepitvi sodelovanja med nacionalnimi organi EU, ki so pristojni za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov.
Učinkovito varstvo potrošnikov mora nuditi odgovore na izzive v digitalnem gospodarstvu in pri razvoju čezmejne trgovine na drobno v EU.
Zato je namen nove uredbe posodobiti mehanizme sodelovanja, da bi tako dodatno zmanjšali škodo, ki jo imajo potrošniki zaradi čezmejnih kršitev potrošniškega prava EU.
Nova pravila bodo pripomogla k večjemu zaupanju državljanov in podjetij v e-trgovanje. S to spremembo sedanjega okvira za sodelovanje na področju varstva potrošnikov bodo nacionalni organi dobili več pristojnosti, skladno z razvojem enotnega digitalnega trga.
29. november
Geografsko blokiranje: veleposlaniki in veleposlanice pri EU potrdili sporazum o odpiranju e-trgovanja
Estonsko predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta dosegla dogovor glede prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja.
Namen osnutka uredbe v zvezi z geografskim blokiranjem, ki ga morata sprejeti obe instituciji, je odpraviti diskriminacijo na podlagi narodnosti, kraja bivanja in sedeža strank.
Geografsko blokiranje je diskriminatorna praksa, ki spletnim potrošnikom preprečuje dostop do proizvodov ali storitev ter njihov nakup na spletnem mestu, katerega strežnik je v drugi državi članici.
20. november
Svet za splošne zadeve se je zavzel za večjo kibernetsko varnost na evropski ravni in okrepitev kibernetske odpornosti po vsej EU. Ti cilji so v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih je oktobra 2017 določil Evropski svet.
Ministri in ministrice so poudarili, da morajo vse države EU za urejanje kibernetske varnosti zagotavljati potrebna sredstva in naložbe. Pozdravili so tudi vrsto konkretnih načrtov, na primer:
- vzpostavitev mreže strokovnih centrov za kibernetsko varnost po vsej EU
- uvedbo evropskega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost
- zagotavljanje potrebnih orodij kazenskega pregona za boj proti kibernetski kriminaliteti
- oblikovanje usklajenega odzivanja EU na kibernetske incidente velikih razsežnosti
Svet je poudaril pomembno povezavo med zaupanjem v digitalno Evropo in zagotavljanjem kibernetske odpornosti v vsej EU.
25. oktober
Infografika – E-podpisovanje za vsak dan
Prikaži celotno infografiko
Slovesnost ob e-podpisu: prva elektronsko podpisana zakonodaja EU
25. oktobra je bil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu opravljen prvi elektronski podpis zakonodajnega akta EU. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in predstavnik estonskega predsedstva Sveta Matti Maasikas sta elektronsko podpisala revidirano uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom, s čimer sta utrla pot njeni veljavnosti.
Ta slovesnost dokazuje, da si institucije EU skupaj prizadevajo, da bi digitalna preobrazba postala realnost. Prav tako izkazuje zavezanost EU izvajanju vseevropske uredbe eIDAS, ki določa predvidljivo regulativno okolje, ki bi omogočilo varno in enostavno elektronsko interakcijo med podjetji, državljani in javnimi organi.
„Prepričan sem, da bomo na ta način kmalu podpisovali vse naše pravne akte, ker je to preprosto smiselno. E-podpis prihrani papir, čas in denar.“
Matti Maasikas, estonsko predsedstvo Sveta
24. oktober
Enotni digitalni trg: preostale prednostne naloge za leto 2017
Svet za telekomunikacije se je zavezal k hitrejšemu delu na področju enotnega digitalnega trga EU, da bi zagotovil dokončanje strategije do konca leta 2018.
Ministri in ministrice so v okviru tega procesa določili cilj, da do konca leta 2017 dosežejo dogovor o treh pomembnih pobudah: geografskem blokiranju, avdiovizualnih medijih in dostavi paketov.
19. oktober
Svet določil prednostne naloge za uspešno digitalno Evropo
Evropski svet je poudaril, da je „pripravljen storiti vse potrebno za to, da Evropa postane digitalna“, pri čemer se je oprl na zaključke z vrha o digitalni prihodnosti, ki je bil 29. septembra v Talinu.
Voditelji in voditeljice so preučili, kako lahko EU izkoristi priložnosti in obvlada izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Dogovorili so se o več prednostnih nalogah, kot so:
- doseči, da bodo upravni organi in javni sektorji popolnoma v koraku s časom na področju digitalizacije
- dokončanje strategije za enotni digitalni trg do konca leta 2018
- vzpostavitev vrhunske infrastrukture in komunikacijskega omrežja
- sprejetje skupnega pristopa h kibernetski varnosti
- okrepitev prizadevanj za boj proti terorizmu in internetni kriminaliteti
- vzpostavitev učinkovitega in poštenega davčnega sistema, ki bo kos digitalni dobi
9. oktober
Svet sprejel shemo „WiFi4EU“ za brezplačni internet na javnih mestih
Svet je dal EU končno zeleno luč za financiranje brezplačnih brezžičnih internetnih dostopnih točk na javnih mestih.
V okviru nove sheme, imenovane WiFi4EU, bo lahko prepoznaven večjezični portal, vzpostavljen do leta 2020, omogočal dostop do varne in visokohitrostne povezave v najmanj 6 000 lokalnih skupnostih po vsej EU. Urve Palo, estonski minister za podjetništvo in informacijsko tehnologijo, je dejal:
„Shema WiFi4EU bo številnim državljanom omogočila boljši dostop do visokokakovostnega interneta, občine, knjižnice in druge javne ustanove pa bodo lažje spodbujale uporabo svojih digitalnih storitev.“
Prvi razpis za projekte bo predvidoma objavljen proti koncu tega leta ali v začetku leta 2018.
EU bi lahko za shemo do leta 2019 skupno namenila 120 milijonov EUR.
29. september
Digitalni vrh v Talinu: digitalna revolucija glavna tema pogovorov voditeljev EU
Voditelji in voditeljice EU so na vrhu o digitalni prihodnosti v Talinu razpravljali o potrebnih korakih za uresničitev prednostnih nalog iz strategije EU za enotni digitalni trg.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je to srečanje opisal kot zelo pomemben dogodek za prihodnost Evrope.
„Sestali smo se, ker mora Evropa izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja ogromen napredek na različnih področjih, vse od robotike pa do umetne inteligence. Dejavno moramo oblikovati našo prihodnost in obvladovati tveganja, ki jih za naše družbe in demokracije predstavlja digitalna revolucija.“
Donald Tusk je dodal, da bo Evropski svet razprave iz Talina uporabil kot podlago za oktobrske sklepe.
22. junij
Voditelji EU za „ambiciozno“ digitalno vizijo
Evropski svet je poudaril vsesplošni pomen ambiciozne digitalne vizije za evropsko družbo in gospodarstvo. Voditelji in voditeljice EU so pred vrhom o digitalni prihodnosti 29. septembra v Talinu pozvali k doslednemu izvajanju strategije za enotni digitalni trg:
„Za uspešen spopad z izzivi in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija, je potreben celosten digitalni pristop.“
Voditelji in voditeljice EU so pozdravili tudi namero Evropske komisije, da pregleda strategijo za kibernetsko varnost in predlaga nadaljnje ukrepe še pred koncem leta.
21. junij
Reforma vseevropskega sodelovanja na področju varstva potrošnikov
Malteško predsedstvo je z Evropskim parlamentom doseglo predhodni dogovor o okrepitvi sodelovanja med nacionalnimi organi EU pri izvrševanju zakonov o varstvu potrošnikov.
„Zaupanje državljanov in podjetij v e-trgovanje je predpogoj za digitalni enotni trg, ki bo bolj privlačen in dinamičen. Zagotovljeno bo boljše varstvo pravic in interesov potrošnikov.“
Glavne teme so bile:
- preprečevanje čezmejnih kršitev – s spremembo sedanjega sistema sodelovanja na področju varstva potrošnikov bodo nacionalni organi dobili več pristojnosti
- zaupanje potrošnikov v e-trgovanje – javni izvršilni organi naj bi izboljšali usklajevanje in vzpostavili učinkovito sodelovanje
- posodobitev varstva potrošnikov – predlog, ki ga je na to temo maja 2016 predstavila Komisija, je vključeval reformo čezmejnega dostavljanja paketov
14. junij
Ukinitev stroškov gostovanja v EU: zgodba o uspehu
Od 15. junija 2017 se stroški gostovanja v Evropski uniji več ne zaračunavajo. Ta podvig so Malta kot predsedujoča Svetu Evropske unije, Evropski parlament in Evropska komisija v skupni izjavi poimenovali „prava evropska zgodba o uspehu“.
„V prihodnje bodo državljani med potovanjem po EU lahko klicali, pošiljali sporočila in se povezovali prek svojih prenosnih naprav po enakih cenah, kot jih plačujejo doma. To je eden največjih in najbolj oprijemljivih dosežkov EU.
Odprava stroškov gostovanja je eden od temeljev enotnega digitalnega trga EU ter pomeni nadaljnji korak k vzpostavitvi enotne in trajnostne evropske digitalne družbe, ki bo dostopna vsem našim državljanom.“
8. junij
Nova pravila o prenosljivosti digitalnih storitev
Svet je sprejel nova pravila, ki bodo potrošnikom omogočala dostop do storitev spletnih vsebin, ki so jih plačali v svoji državi, tudi ko bodo v drugi državi EU.
„Evropejcem, ki potujejo po EU, ne bo več onemogočen dostop do spletnih storitev, kot so filmi, prenosi športnih tekem, glasba, elektronske knjige ali igre, za katere so plačali doma. To skupaj s prenehanjem zaračunavanja stroškov gostovanja predstavlja precejšen napredek pri vzpostavljanju enotnega trga digitalnih vsebin, od katerega bomo imeli koristi vsi.“
Nova pravila se bodo začela uporabljati 1. aprila 2018. Z njimi bo uvedena pravica dostopa do naročenih vsebin iz tujine brez dodatnih stroškov.
29. maj
WiFi4EU: brezplačni internet na javnih mestih
Malteško predsedstvo je z Evropskim parlamentom doseglo dogovor o shemi „WiFi4EU“, ki ga sponzorira EU, da bi zagotovili brezplačne internetne povezave v občinah, bolnišnicah in parkih ter na drugih javnih mestih.
„Prek sheme WiFi4EU bo hiter internet na voljo mnogim državljanom, ki sicer morda nimajo dostopa do visokokakovostne povezljivosti.“
V okviru projekta bodo občine, knjižnice, bolnišnice in druge javne ustanove z uporabo enostavnih upravnih postopkov lahko zaprosile za sredstva, s katerimi bodo financirale vzpostavitev lokalnih brezžičnih točk dostopa. Z enostavnimi finančnimi orodji, kot so boni, bo pokritih do 100 % upravičenih stroškov. Javna ustanova bo odgovorna za vzdrževanje povezave vsaj tri leta.
Cilj je pravočasno doseči dogovor o proračunu za shemo in dokončati tehnično delo, da bi shema lahko začela delovati pred koncem leta 2017.
2016
28. november
Geografsko blokiranje: Svet odpravlja ovire za e-trgovanje
Svet za konkurenčnost je sprejel dogovor glede osnutka uredbe o prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja med državami članicami. Glavni cilj predloga je preprečiti diskriminacijo potrošnikov in podjetij pri dostopu do cenovnih, prodajnih ali plačilnih pogojev, kadar kupujejo proizvode in storitve v drugi državi EU.
Ko bo Evropski parlament sprejel dogovor o svojem stališču, se bodo začela pogajanja med Svetom, Parlamentom in Komisijo.
28. junij
Voditelji in voditeljice EU so se zavzeli za „bolj poglobljen“ enotni digitalni trg
V sklepih Evropskega sveta so bili ministri in ministrice pozvani, naj vsako leto – prvič junija 2017 – poročajo o napredku pri poglabljanju enotnega trga, vključno z digitalno agendo.
Voditelji in voditeljice EU naj bi naslednji pregled izvedli na vrhu EU junija 2018.
24. maj
Reforma varstva podatkov
Veljati je začela splošna uredba o varstvu podatkov, ki se bo uporabljala od 25. maja 2018. Nova uredba določa posebno pravno podlago za varstvo osebnih podatkov, ki je bilo v Lizbonski pogodbi iz leta 2009 priznano kot temeljna pravica v okviru prava EU.
Reforma varstva podatkov je odziv na hiter tehnološki razvoj pretoka in izmenjave podatkov; uvaja namreč pravice, obveznosti in pravila o skladnosti za posameznike in subjekte, ki sodelujejo pri obdelavi podatkov.
5. maja 2016 je začela veljati tudi direktiva o varstvu osebnih podatkov pri njihovi obdelavi za namene kazenskega pregona. Države članice morajo direktivo v nacionalno pravo prenesti do 6. maja 2018.
Ta direktiva je odgovor na dejstvo, da morajo organi v državah članicah vse pogosteje obdelovati in izmenjavati podatke v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu. Njen cilj je torej zaščititi pravice posameznikov, hkrati pa zagotoviti visoko raven javne varnosti.
S temi spremembami naj bi posodobili pravila iz direktive o varstvu podatkov iz leta 1995 in okvirnega sklepa o varstvu podatkov v okviru pravosodnega in policijskega sodelovanja iz leta 2008.
2015
25. junij
Voditelji EU: digitalni enotni trg lahko prispeva k vključujoči rasti
Voditelji in voditeljice EU so izrazili podporo strategiji za enotni digitalni trg, ki bi jo bilo treba izkoristiti za spodbujanje vključujoče rasti v vseh regijah EU. Pozvali so k ukrepanju za odpravo razdrobljenosti trga, vzpostavitev potrebne digitalne infrastrukture in spodbujanje digitalizacije evropske industrije.
Voditelji in voditeljice EU so pozvali tudi k čimprejšnjemu sprejetju novih pravil za telekomunikacijske storitve, kibernetsko varnost in varstvo podatkov.
11. junij
Ministri za telekomunikacije podprli digitalizirano gospodarstvo
Ministri in ministrice za telekomunikacije so na zasedanju Sveta za promet, telekomunikacije in energijo 11. in 12. junija 2015 razpravljali o strategiji za enotni digitalni trg. Pozdravili so njene cilje in poudarili pomen digitaliziranega gospodarstva pri spodbujanju zaposlovanja in rasti ter krepitvi konkurenčnosti EU.
Ministri in ministrice so izpostavili naslednja vprašanja:
- vloga digitalizacije pri spodbujanju podjetništva in rasti MSP
- nujnost povečanja kibernetske varnosti in okrepitve zaupanja v e-storitve
- nujnost izboljšanja infrastrukture in širokopasovnega dostopa za vse državljane
- nujnost vzpostavitve preglednejšega cenika dostave paketnih pošiljk po vsej EU
Ministri in ministrice so prav tako poudarili, da bi bilo za zagotovitev učinkovitega izvajanja strategije potrebno uspešno usklajevanje na nacionalni ravni.
28. maj
Prednostne naloge za enotni digitalni trg
Ministri in ministrice za konkurenčnost so poudarili pomen številnih pobud v okviru strategije za enotni digitalni trg. Izpostavili so določitev pravil o avtorskih pravicah, ki ustrezajo svojemu namenu, posodobitev pravil e-trgovanja ter povečanje zaupanja, ozaveščenosti in varstva potrošnikov.
Poleg tega so poudarili, da je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje digitalnih veščin in znanj ter poostritev pravil o varstvu podatkov.
Opredelili so vrsto prednostnih nalog:
- vzpostavitev ugodnih pogojev za mala in srednja podjetja, zlasti zagonska podjetja
- spodbujanje digitalizacije evropske industrije
- uporaba in razširitev e-upravljanja v javnih upravah
- povečanje naložb v digitalno infrastrukturo in omrežja
- ocena učinka fiskalnih pravil na digitalna orodja
- preučitev načel „privzete digitalnosti“ za vso novo zakonodajo EU
18. maj
Enotni digitalni trg: avdiovizualni vidiki
Ministri in ministrice za kulturo so razpravljali o avdiovizualnih vidikih strategije za enotni digitalni trg. Podprli so čezmejno prenosljivost vsebin, boj proti nezakonitim vsebinam in ugotovitev, da je treba vzpostaviti ustrezno ravnotežje na področju avtorskih pravic.
Ministri in ministrice so se strinjali, da bi bilo treba sedanjo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah prilagoditi tehnološkim spremembam. S tem pregledom naj bi:
- zagotovili medijsko svobodo in spodbujanje kulturne raznolikosti
- ohranili načelo države izvora (vsak ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev pod jurisdikcijo ene same države članice)
- poenostavili postopek, ki ga uporabi država članica, če je tarča nesprejemljive vsebine iz druge države članice