Izobraževanje za gospodarsko rast in vključevanje
The EU wants to equip its citizens with the skills needed in the labour market by reducing early school leave and upholding tertiary level education.
Države članice so same odgovorne za svoj sistem izobraževanja in usposabljanja, pri čemer pa ima EU ključno podporno vlogo. Spodbuja namreč sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med državami članicami ter dopolnjuje nacionalna prizadevanja in reforme.
Ključni podatki
Po podatkih OECD:
- je pri 20 % delovne sile EU opazno močno pomanjkanje znanj in spretnosti, vključno z nizko stopnjo bralne in računske pismenosti
- 25 % odraslih v Evropi ne zna učinkovito uporabljati informacijskih in komunikacijskih tehnologij
Zakaj ga potrebujemo?
Skrb za to, da državljani EU pridobijo potrebna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočili uspešno udejstvovanje na trgu dela, je ključno za povečanje gospodarske rasti in zaposlovanja v EU. EU je zato v svoji strategiji za rast (Evropa 2020) na področju izobraževanja določila dva cilja, ki bi ju države članice morale uresničiti do leta 2020:
- zmanjšanje osipa pod 10 %
- zagotovitev, da najmanj 40 % prebivalstva med 30. in 34. letom konča terciarno stopnjo izobraževanja
Izobraževanje in usposabljanje lahko poleg tega pripomoreta k preprečevanju revščine in socialne izključenosti, zagotavljata ohranitev človeških in državljanskih vrednot ter pomagata v boju proti vsem oblikam diskriminacije. V odgovor na teroristične napade v Parizu in na Danskem so se ministri EU dogovorili, da je treba:
- zagotoviti, da bodo otroci in mladi pridobili državljanske in medkulturne kompetence
- spodbujati kritično razmišljanje in izboljšati medijsko pismenost
- spodbujati izobraževanje prikrajšanih otrok
- spodbujati medkulturni dialog
V Svetu
Opredelitev ciljev evropskega sodelovanja
Svet je leta 2009 sprejel strateški okvir za izobraževanje in usposabljanje (ET 2020). V tem okviru, ki je tesno povezan s cilji strategije Evropa 2020, so opredeljeni cilji in organizacija evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja do leta 2020.
Svet in Evropska komisija sta novembra 2015 sprejela poročilo o napredku pri uresničevanju teh ciljev, v katerem je določen tudi delovni program za naslednjih pet let, osrednji poudarek pa je namenjen šestim prednostnim področjem:
- razvoj ustreznih in visokokakovostnih znanj in spretnosti z vseživljenjskim učenjem
- spodbujanje vključujočega izobraževanja, enakosti in nediskriminacije
- bolj odprto in inovativno izobraževanje ob popolnem sprejemanju digitalne dobe
- krepitev podpore učiteljem in vodjem usposabljanj
- izboljšanje preglednosti znanj in spretnosti ter kvalifikacij zaradi spodbujanja nadaljnjega učenja in mobilnosti
- spodbujanje trajnostnih naložb v izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja ter kakovosti in učinkovitosti teh sistemov
- Strateški okvir za izobraževanje in usposabljanje (ET 2020)
- Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, 23. november 2015
Trenutne dejavnosti
1. Razvoj ustreznih in visokokakovostnih znanj in spretnosti
Novembra 2017 je Svet sprejel sklepe o razvoju šol in odličnem poučevanju, v katerih je izpostavil več prednostnih nalog, med drugim:
- zagotavljanje kakovostnega in vključujočega izobraževanja za vse
- okrepitev vloge učiteljev in vodstvenih delavcev šol
- prehod na bolj učinkovito, pravično in smotrno upravljanje.
Novembra 2017 je Svet sprejel tudi sklepe o prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo. Splošni cilj je posodobiti višje šolstvo, tako da bo lahko sledilo hitrim spremembam.
Maja 2017 je Svet sprejel priporočilo o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. Njegov namen je izboljšati preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij po vsej Evropi, in sicer z vzpostavitvijo skupnega referenčnega ogrodja za nacionalne sisteme kvalifikacij. Poleg tega je cilj tega priporočila prispevati k posodobitvi sistemov izobraževanja in usposabljanja ter povečati zaposljivost, mobilnost in socialno vključenost delavcev in učencev.
Novembra 2016 je Svet sprejel resolucijo o programu za nova znanja in spretnosti, v kateri so izpostavljeni glavni vidiki, ki bodo usmerjali delo Sveta na tem področju. Namenjena je spodbujanju vseživljenjskih naložb v ljudi in zajema področja, kot so:
- razvoj znanj in spretnosti
- vzajemno priznavanje kvalifikacij
- podpora za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo
- možnosti polnega izkoriščanja digitalne ekonomije
Maja 2016 je Svet sprejel sklepe o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem, v katerih je poudarjena temeljna vloga izobraževanja in usposabljanja, ki omogočata mladim, da postanejo medijsko pismeni in odgovorni državljani prihodnosti.
Novembra 2015 je Evropska komisija Svetu predstavila letni pregled rasti za leto 2016, s katerim se začenja evropski semester za leto 2016. Pregled omenja pomen zagotavljanja ustreznih znanj in spretnosti ljudem kot gonilne sile inovacij in konkurenčnosti ter najboljšega načina preprečevanja brezposelnosti. Vsebuje tudi poziv k reformam sistemov izobraževanja in usposabljanja, naravnanim k uspešnosti.
2. Spodbujanje vključujočega izobraževanja
Novembra 2016 je Svet dosegel politični dogovor o priporočilu glede novih priložnostih za odrasle v okviru jamstva za znanja in spretnosti, ki ga predlaga Komisija. Nizkokvalificiranim odraslim naj bi tako zagotovili nove možnosti za pridobivanje spretnosti, znanj in kompetenc, ki so relevantni za trg dela in aktivno vključevanje v družbo.
V začetku istega leta, in sicer februarja 2016, je Svet sprejel resolucijo o spodbujanju socialno-ekonomskega razvoja in vključenosti v EU z izobraževanjem, v kateri je poudarek namenjen:
- ukrepom, s katerimi bi zagotovili ciljno usmerjene naložbe v izobraževanje
- načinom, kako bi kar najbolje reševali problematiko pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile, da bi znova spodbudili ustvarjanje delovnih mest in trajnostno gospodarsko rast v Evropi
- vlogi izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in socialne vključenosti
Novembra 2015 je Svet sprejel sklepe o zmanjšanju osipa, v katerih je izpostavil vlogo, ki jo imajo:
- neenakopravne razmere, v katerih so denimo otroci s priseljenskim poreklom, romski otroci in otroci s posebnimi potrebami
- zasnova izobraževalnih sistemov in dejavniki, kot so nasilje in ustrahovanje, metode poučevanja ali učni načrti
Ministri so pozvali, naj se vsem mladim zagotovi enak dostop do kakovostnega izobraževanja. Države članice in Komisijo so pozvali, naj izkoristijo možnosti financiranja, ki jih nudijo instrumenti EU, za podporo ukrepov, katerih cilj je zmanjšanje osipa.
Svet je novembra 2015 razpravljal tudi o strategijah vključevanja ljudi s priseljenskim poreklom. V splošnem ministri menijo, da se je ključno osredotočiti na:
- zagotavljanje učinkovitega učenja jezika države gostiteljice
- hiter in učinkovit pregled in potrjevanje predhodnih kvalifikacij
- sistematično promocijo evropskih vrednot
- pripravo učiteljev, študentov in staršev na večjo raznolikost v šolah
Nizozemsko predsedstvo bo v okviru spremljanja izvajanja pariške deklaracije (marec 2015) pozornost namenilo tudi spodbujanju državljanstva in temeljnih vrednot z izobraževanjem.