Odziv v primeru migracijske krize in višje sile

Odziv na krizne razmere

Nova uredba o ravnanju v kriznih razmerah in v primeru višje sile predvideva ustrezna postopkovna pravila, odstopanja in hitro sprožitev solidarnostnih mehanizmov za odzivanje na krizne razmere, kakršne so na primer nastale z migracijsko krizo leta 2015.

Število nezakonitih prihodov v EU se je od vrhunca migracijske krize leta 2015 znatno zmanjšalo.

Opisno besedilo

Skupno število nezakonitih prihodov v EU je upadlo z 1,04 milijona leta 2015 na 0,28 milijona leta 2023.

Razčlenitev po migracijskih poteh v letu 2024:

vzhodna pot: 3 995 prihodov
osrednja pot: 1 533 prihodov
zahodne poti: 8 067 prihodov

Novi instrument bi urejal množične prihodedržavljanov in državljank tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki bi bili takšnega obsega in narave:

da bi azilni sistem posamezne države članice ter njen sistem sprejema ali vračanja lahko postali nefunkcionalni
da bi verjetno imel resne posledice za delovanje skupnega evropskega azilnega sistema in sistema EU za upravljanje migracij

Državam članicam bi bilo dovoljeno, da odstopajo od nekaterih pravil, na primer glede registracije prošenj za azil ali azilnega postopka na meji.Nova pravila se uporabljajo v primerih:

ki vključujejo množične prihode beguncev v eno ali več držav članic
ko se migranti izkoriščajo v politične namene za preseganje zmogljivosti namembne države članice in njeno destabilizicijo
višje sile, kot je pandemija, npr. kriza zaradi COVID-19, ali naravna nesreča

Za te izredne ukrepe in tudi za drugo solidarnostno podporo bo najprej potrebna odobritev Sveta.

Ukrepi

Kadar se država članica sooča s katero koli od zgoraj opisanih situacij, lahko ta država članica zaprosi za odobritev uporabe odstopanj od skupnih postopkov ali za upravičenost do solidarnostnih ukrepov.

Komisija bo analizirala razmere in bo v primeru potrditve sprejela izvedbeni sklep Komisije o določitvi kriznih razmer ali primera višje sile. Komisija lahko predlaga tudi izvedbeni sklep Sveta.

Ko Svet sprejme ta sklep, se lahko uporabijo ustrezna odstopanja, država članica pa lahko koristi ustrezne solidarnostne ukrepe. Komisija ni zadolžena le za spremljanje in pregledovanje razmer, temveč lahko predlaga tudi razveljavitev ali podaljšanje izvedbenega sklepa Sveta. Uvedeni ukrepi bodo trajali tri mesece z možnostjo podaljšanja do največ 12 mesecev.

Roki

Da bi zmanjšali pritisk na državo EU, ki se sooča z množičnim prihodom prosilcev za azil, se izvajajo naslednja odstopanja od rokov.

Nekatera obdobja se lahko podaljšajo, na primer za:

evidentiranje prošenj za mednarodno zaščito do štiri tedne

dokončanje postopka na meji za dodatnih šest tednov

pošiljanje prošenj in obvestil ter za ponovni sprejem oseb, za katere je odgovorna država članica v kriznih razmerah, vendar so odkrite v drugi državi članici

Odstopanja

Kot dodatna izjema v kriznih razmerah novi ukrepi državam članicam omogočajo, da:

spremenijo merila za postopek na meji, da se zmanjša število prošenj, ki se obravnavajo na meji, ali da se razširi uporaba postopka na meji, tako da se vse prošnje obravnavajo na meji, ob uporabi posebnih zaščitnih ukrepov za ranljive skupine
so razbremenjene obveznosti ponovnega sprejema prosilcev za azil, za katere so odgovorne, iz druge države EU (kar je njihova obveznost v običajnih okoliščinah)

Solidarnostni in podporni ukrepi

Država članica, ki se sooča s kriznimi razmerami, lahko zaprosi druge države EU za solidarnostne prispevke. Ti prispevki so podobni tistim, dogovorjenim v okviru nove uredbe o upravljanju azila in migracij:

premestitev prosilcev za azil in upravičencev do mednarodne zaščite

finančni prispevki, tudi v tretjih državah

alternativni solidarnostni ukrepi, kot sta krepitev zmogljivosti ali napotitev osebja

Splošni cilj teh ukrepov je zagotoviti, da nobena država članica ne bi prevzela nesorazmerne odgovornosti in da bi morale vse države članice stalno prispevati k solidarnosti.

Poravnava obveznosti postane obvezna le, če ukrepi premestitve ne zadostijo vsem potrebam države članice, pri čemer podporna država članica prevzame odgovornost za obravnavanje prošenj za azil oseb, ki so na njenem ozemlju, vendar bi jih morala običajno ponovno sprejeti država članica, ki se sooča s kriznimi razmerami. Ker je treba v kriznih razmerah zadostiti vsem potrebam, bo določena država članica morda morala prispevati več, kot je njen pravičen delež, vendar bo v tem primeru ta država članica upravičena do povračila stroškov v poznejši fazi.

V času krize je vloga koordinatorja EU za solidarnost podpirati premestitve in spodbujati kulturo pripravljenosti med državami članicami.

Hitri postopek

V primeru prihoda velike skupine prosilcev iz določene države ali regije izvora, ki verjetno potrebujejo zaščito, lahko Komisija sprejme priporočilo za uporabo hitrega postopka.

Ta postopek omogoča opustitev osebnega razgovora in ga je treba zaključiti v manj kot štirih tednih.

Delo v zvezi s paktom o migracijah in azilu

Države članice so 4. oktobra 2023 dosegle dogovor o svojem pogajalskem mandatu glede uredbe o ravnanju v kriznih razmerah, vključno z instrumentalizacijo migracij, in v primeru višje sile na področju migracij in azila.

Svet in Evropski parlament sta 20. decembra 2023 dosegla dogovor o tej novi zakonodaji glede izjemnih okoliščin ter o številnih drugih zadevah v okviru pakta o migracijah in azilu.

Predstavniki in predstavnice držav članic EU so 8. februarja 2024 potrdili dogovor o različnih zakonodajnih aktih, sprejet decembra, ter tri zakonodajne akte, o katerih sta se Svet in Parlament dogovorila leta 2022. Odobrili so tudi posodobljeno uredbo o vračanju na meji.

Svet je pakt EU o migracijah in azilu sprejel 14. maja 2024.

Glej tudi

Pakt o migracijah in azilu