Moldavija
Republika Moldavija je za članstvo v EU zaprosila marca 2022, status kandidatke pa ji je bil podeljen junija 2022. Pristopna pogajanja so se uradno začela junija 2024. EU in Moldavija sodelujeta tudi v okviru vzhodnega partnerstva.
Širitev
Prošnja za članstvo v EU
Moldavija je 3. marca 2022 zaprosila za članstvo v EU.
Evropska komisija je 17. junija 2022 izdala mnenje o prošnji za članstvo v EU.
Evropski svet je 23. junija 2022 Moldaviji podelil status kandidatke. Evropsko komisijo je pozval, naj Svetu poroča o izpolnjevanju pogojev, določenih v mnenju Komisije o prošnji za članstvo.
Pristopna pogajanja
Evropska komisija je novembra 2023 objavila priporočilo za začetek pristopnih pogajanj z Moldavijo. Voditelji in voditeljice EU so se decembra 2023 odločili, da bodo začeli pristopna pogajanja z Moldavijo, in pozvali Svet, naj sprejme pogajalski okvir, ko bodo končani ustrezni koraki iz poročila Komisije z dne 8. novembra 2023.
Svet je v skladu z revidirano metodologijo širitve 21. junija 2024 odobril pogajalski okvir, štiri dni pozneje pa je EU na prvi medvladni konferenci z Moldavijo začela pristopna pogajanja s to državo.
- Poročilo o Moldaviji (Evropska komisija, 8. november 2023)
- Sklepi Evropskega sveta, 14. in 15. december 2023
- EU začela pristopna pogajanja z Moldavijo (sporočilo za javnost, 25. junij 2024)
Srečanja pristopne konference
Pristopna pogajanja se odvijajo v okviru medvladnih konferenc (pogosto imenovanih tudi „pristopne konference“) med ministri oziroma ministricami ter veleposlaniki oziroma veleposlanicami držav članic EU in države kandidatke. Pogajanja zajemajo sklop skupnih pravic in prava (v nadaljnjem besedilu: pravni red EU) ter so razdeljena na različna poglavja ali sklope poglavij, ki zajemajo različna področja politike. Pristopne konference lahko potekajo na ravni ministrov in ministric ali njihovih namestnikov in namestnic.
EU je 25. junija 2024 organizirala prvo pristopno konferenco z Moldavijo, na kateri so se uradno začela pogajanja o članstvu.
Na drugi pristopni konferenci EU-Moldavija 15. junija 2026 sta strani začeli pogajanja o sklopu 1, tj. sklopu o „temeljnih prvinah“. Ta sklop zajema delovanje demokratičnih institucij, reformo javne uprave in gospodarska merila ter vključuje naslednja pogajalska poglavja:
- poglavje 23 – sodstvo in temeljne pravice
- poglavje 24 – pravica, svoboda in varnost
- poglavje 5 – javna naročila
- poglavje 18 – statistika
- poglavje 32 – finančni nadzor
EU je na konferenci določila vmesna merila za sklop 1 ter za poglavji 23 in 24, ki jih je treba izpolniti, preden se lahko nadaljujejo pogajanja o tem sklopu. EU je določila tudi merila za začasno zaprtje poglavij 5, 18 in 32.
Voditelji in voditeljice EU so na zasedanjih Evropskega sveta pred drugo pristopno konferenco večkrat pozvali Svet, naj nemudoma odpre pogajalske sklope, začenši s sklopom temeljnih prvin, v skladu z metodologijo širitve in pristopom, ki temelji na dosežkih.
Letno poročilo o napredku
Svet vsako leto oceni napredek, ki so ga posamezne države kandidatke in partnerice EU, vključno z Moldavijo, dosegle na svoji evropski poti.
Dansko predsedstvo Sveta je 16. decembra 2025 objavilo sklepe, ki jih je politično podprlo 26 držav članic EU.
Vzhodno partnerstvo
EU in Moldavija ne sodelujeta le v procesu širitve, temveč tudi pri krepitvi političnih in gospodarskih odnosov, med drugim v okviru vzhodnega partnerstva.
Pridružitveni sporazum EU-Moldavija
Pridružitveni sporazum med EU in Moldavijo je začel v celoti veljati 1. julija 2016, medtem ko se je začasno uporabljal od 1. septembra 2014. Sporazum Moldaviji omogoča, da izkoristi območje proste trgovine (poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini).
Pridružitveni svet
Pridružitveni svet je uradni organ, ustanovljen s pridružitvenim sporazumom med EU in Moldavijo za spremljanje in nadzor izvajanja sporazuma.
Deveta seja Pridružitvenega sveta EU-Moldavija, ki je potekala 4. junija 2025, je bila osredotočena na proces pristopa Moldavije k EU, politični dialog in reforme, sodelovanje in približevanje na področju zunanje in varnostne politike ter gospodarsko in sektorsko sodelovanje.
Liberalizacija vizumskega režima
Liberalizacija vizumskega režima je začela veljati 28. aprila 2014. Brezvizumski režim z Moldavijo poenostavlja potovanja ter poslovne in osebne stike. Je primer napredka, ki je bil dosežen pri spodbujanju mobilnosti s partnericami vzhodnega partnerstva.
Mobilno gostovanje
Moldavija se je 1. januarja 2026 pridružila območju EU, ki omogoča „gostovanje kot doma“. To pomeni, da lahko zdaj Moldavci in Moldavke v EU ter državljani in državljanke EU v Moldaviji opravljajo klice, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke brez dodatnih stroškov.
S tem ukrepom bo Moldavija še bolj integrirana v enotni trg EU, kar je eden od glavnih ciljev pridružitvenega sporazuma med EU in Moldavijo.
Trgovinski odnosi med EU in Moldavijo
Trgovinske odnose med EU in Moldavijo določa območje proste trgovine, vzpostavljeno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, ki je del pridružitvenega sporazuma.
S poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini se konkretno:
- odpravljajo uvozne dajatve za večino blaga, s katerim trgujeta EU in Moldavija
- se zagotavlja širok vzajemni dostop do trgovine s storitvami za obe partnerici
Poleg tega lahko tako podjetja iz EU kot moldavska podjetja nediskriminatorno ustanavljajo hčerinske družbe ali podružnice. To pomeni, da se pri ustanavljanju podjetja na trgu partnerice obravnavajo kot domača podjetja.
EU in Moldavija med seboj največ trgujeta s stroji in napravami, izdelki iz kemijske industrije ali sorodnih panog, transportno opremo in mineralnimi proizvodi.
Podatki o trgovini
EU je daleč največja trgovinska partnerica Moldavije, saj je leta 2025 predstavljala več kot polovico njene skupne blagovne menjave, ki je ustvarila promet v višini več kot 7 milijard EUR. Druga trgovinska partnerica Moldavije je Kitajska, ki predstavlja več kot 13 % njene trgovinske menjave, sledi pa ji Ukrajina (10 %).
Delež blagovne menjave Moldavije z Rusijo se je občutno zmanjšal in zdaj predstavlja le 2,2 % njene celotne blagovne menjave.
- EU: 55,9 %
- Kitajska: 13,1 %
- Ukrajina: 10,3 %
- Turčija: 7,2 %
- Rusija: 2,2 %
- Druge države: 11,3 %
Finančna podpora Moldaviji
Makrofinančna pomoč
EU je največja donatorka finančne pomoči Moldaviji. Od leta 2021 je bilo mobiliziranih več kot 2,2 milijarde evrov.
Zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini in njenih škodljivih posledic za gospodarsko in finančno stabilnost Moldavije je Svet 4. aprila 2022 sklenil Republiki Moldaviji zagotoviti novo makrofinančno pomoč v višini 150 milijonov evrov v obliki posojil in nepovratnih sredstev.
Sredstva so se začela izplačevati leta 2022, predvidene pa so tri tranše, ki naj bi bile sproščene med letoma 2022 in 2024.
Načrt za rast
Da bi podprla vključevanje Moldavije v EU, je Komisija 10. oktobra 2024 predstavila načrt za rast za Moldavijo. Cilj načrta je spodbuditi socialno-ekonomsko zbliževanje z EU in pospešiti temeljne reforme. Temelji na treh stebrih:
- podpora socialno-ekonomskim in temeljnim reformam Moldavije
- izboljšanje dostopa Moldavije do enotnega trga EU
- povečanje finančne podpore v obdobju 2025–2027 prek namenskega instrumenta za reforme in rast za Moldavijo
Svet je 18. marca 2025 dosegel dokončni dogovor glede finančnega stebra načrta, tj. instrumenta za reforme in rast. Instrument bo podpiral Moldavijo v obdobju od leta 2025 do 2027 in naj bi ji zagotovil do 385 milijonov EUR nepovratnih sredstev in 1,5 milijarde EUR posojil.
To je največji sveženj finančne podpore EU, odkar je Moldavija postala neodvisna, in dopolnjuje drugo znatno podporo EU državi.
Varnost in obramba
Partnerstvo na področju varnosti in obrambe
EU in Moldavija sta 21. maja 2024 na osmem srečanju Pridružitvenega sveta EU-Moldavija podpisali sporazum o partnerstvu na področju varnosti in obrambe. Moldavija je prva država, ki je podpisala takšen sporazum z EU.
To partnerstvo krepi dialog in sodelovanje na področjih, kot so:
- preprečevanje hibridnih groženj
- kibernetska varnost
- boj proti dezinformacijam
- usposabljanje in krepitev zmogljivosti
Poleg tega utira pot iskanju novih možnosti in področij sodelovanja na področju varnosti in obrambe.
Partnerska misija EU v Moldaviji
EU je partnersko misijo v Republiki Moldaviji (EUPM) začela maja 2023. Mandat misije je bil nazadnje podaljšan do 31. maja 2027.
Cilj te civilne misije je krepitev odpornosti varnostnega sektorja v tej državi na področju kriznega upravljanja in hibridnih groženj, vključno s kibernetsko varnostjo ter preprečevanjem tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja.
EUPM Moldaviji in celotni regiji pomaga krepiti stabilnost in varnost.
Evropski mirovni instrument
EU je med letoma 2021 in 2026 iz Evropskega mirovnega instrumenta v podporo modernizaciji in operativni učinkovitosti oboroženih sil Moldavije namenila 317 milijonov EUR.
Moldavija je tako druga največja upravičenka do pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta, takoj za Ukrajino.
Podpora po vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini
Humanitarna pomoč in civilna zaščita
Od začetka vojne Rusije proti Ukrajini je v Moldavijo vstopilo več kot 1,8 milijona ljudi, ki bežijo pred vojno, v tej državi pa je še vedno več kot 127 000 ukrajinskih beguncev. Med letoma 2022 in 2025 je EU Moldaviji namenila 84 milijonov EUR humanitarne pomoči.
Moldavija je aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite, da bi zagotovila podporo za prebivalce in prebivalke Ukrajine, ki prihajajo v Moldavijo. Države članice EU so Moldaviji ponudile raznovrstne oblike pomoči, vključno z zatočišči, higienskimi kompleti in električnimi agregati.
Upravljanje meja
EU je z Moldavijo podpisala sporazum o statusu v zvezi z operativnimi dejavnostmi, ki jih izvaja agencija Frontex. Sporazum agenciji Frontex omogoča napotitev skupin za pomoč moldavskim organom pri nalogah upravljanja meja, kot so registracija in mejne kontrole.
Začasna liberalizacija trgovine
Svet je leta 2022 sprejel uredbo o začasni trgovinski liberalizaciji za sedem kmetijskih proizvodov iz Moldavije, ki še niso v celoti liberalizirani: paradižnik, česen, namizno grozdje, jabolka, češnje, slive in grozdni sok. Ta ukrep je bil nazadnje podaljšan do 24. junija 2024 in je Moldaviji omogočil, da vsaj podvoji svoj izvoz teh proizvodov v EU brez vsakršnih carin.
Svet je 18. septembra 2018 sklenil, da bo za teh sedem proizvodov razširil možnosti za dostop do trga. Zdaj je cilj preiti z začasne ureditve na dolgoročni sporazum, ki bo zagotavljal gospodarsko stabilnost in spodbujal trgovinske tokove, hkrati pa zaščitil občutljive kmetijske sektorje EU.
Sporazum bo vključeval zanesljive zaščitne ukrepe proti izkrivljanju trga. Dostop do trga je pogojen s postopno uskladitvijo Moldavije s posebnimi agroživilskimi standardi EU do leta 2027.
- Moldavija: EU storila prve korake k odpravi carin za sedem kmetijskih proizvodov (sporočilo za javnost, 18. september 2025)
- Ukrajina in Moldavija: Svet odobril podaljšanje avtonomnih trgovinskih ukrepov EU (sporočilo za javnost, 13. maj 2024)
Energija
Električni omrežji Ukrajine in Moldavije sta bili 16. marca 2022 uspešno sinhronizirani z evropskim celinskim omrežjem.
Sankcije v odziv na dejanja, ki destabilizirajo Moldavijo
Svet je 28. aprila 2023 sprejel nov pravni okvir za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe, ki EU omogoča uvedbo sankcij proti osebam, odgovornim za podpiranje ali izvajanje dejanj, ki spodkopavajo ali ogrožajo:
- suverenost in neodvisnost Republike Moldavije
- njeno demokracijo, pravno državo, stabilnost ali varnost
Ta pravni okvir za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe je bil sprejet na zaprosilo Republike Moldavije.
Na podlagi tega režima sankcij lahko EU na primer ukrepa proti posameznikom, ki ovirajo ali spodkopavajo demokratični politični proces (kot je izvedba volitev) ali poskušajo zrušiti ustavno ureditev, tudi z nasilnimi dejanji. Prihodnji omejevalni ukrepi bi bili lahko usmerjeni tudi zoper posameznike, vpletene v hude finančne kršitve v zvezi z javnimi sredstvi in nepooblaščenim izvozom kapitala.
Režim sankcij se uporablja za 29 posameznikov in 5 subjektov ter je bil nazadnje podaljšan do 29. aprila 2027.
Sankcije vključujejo zamrznitev sredstev, prepoved dajanja sredstev na razpolago sankcioniranim posameznikom in subjektom ter prepoved potovanja v EU za sankcionirane fizične osebe.
Prizadevanja za destabilizacijo Republike Moldavije so se od začetka vojne agresije Rusije proti Ukrajini precej okrepila in predstavljajo neposredno grožnjo stabilnosti in varnosti zunanjih meja EU.
Sorodni dokumenti in publikacije
Zadnja posodobitev: 14. julij 2026