Embalaža

Vse več embalaže

Zakonodaja EU o embalaži velja od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub ukrepom in prizadevanjem za zmanjšanje embalaže pa se v EU povečuje količina odpadne embalaže, zlasti zaradi porasta spletnih nakupov in dostave na dom v zadnjih letih, pa tudi zaradi potrošnje na poti.

Iz najnovejših podatkov, ki jih je objavil Eurostat, je razvidno, da je leta 2021 vsak Evropejec v povprečju ustvaril več kot 188 kg odpadne embalaže. Od paketov za dostavo spletnih nakupov, filmskega ovojnega papirja ali folije pa vse do kavnih lončkov za enkratno uporabo in kapsul za pijačo, ter še veliko več, vsak Evropejec na dan zavrže – pogosto takoj po nakupu – pol kilograma embalaže.

Leta 2021 so države EU ustvarile 84 milijonov ton odpadne embalaže, kar je 24 % več kot leta 2010.

Če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi, bi se lahko odpadna embalaža do leta 2030 povečala za dodatnih 19 %. V zadnjih letih je količina embalaža rasla hitreje kot gospodarstvo in prebivalstvo EU.

Vse večja vrzel med odpadki in stopnjami recikliranja

Čeprav so se stopnje recikliranja v EU v primerjavi z letom 2010 povečale za 23 %, to ni zadostovalo, da bi sledili povečanju skupne količine nastale odpadne embalaže. Podatki kažejo, da obstaja vrzel med rastjo odpadne embalaže in rastjo recikliranja.

V nedavnem poročilu, ki ga je izdala Evropska komisija, se je pokazalo, da imajo številne države članice težave pri doseganju ciljev EU glede recikliranja. Eden od vzrokov je embalaža, ki je ni mogoče reciklirati. Embalaže ni mogoče reciklirati, če je ni mogoče ločeno zbirati ali ustrezno sortirati ali kadar so infrastrukture in postopki za recikliranje pomanjkljivi ali neučinkoviti.

• Poročilo za zgodnje opozarjanje o odpadkih (Evropska komisija)

Papir in karton sta na prvem mestu med odpadnimi embalažnimi materiali

Med odpadnimi embalažnimi materiali sta najpogostejša papir in karton, ki k skupni odpadni embalaži, ustvarjeni leta 2021, prispevata 34 milijonov ton.

Vpliv embalaže na okolje

Embalaža omogoča lažji prevoz in zaščito blaga. Vendar imata proizvodnja embalaže in njeni odpadki velik vpliv na okolje.

Raba naravnih virov

50 % papirja, ki se uporablja v EU, je namenjenih za embalažo.

Onesnaževanje

Približno polovico morskih odpadkov predstavlja embalaža, ki onesnažuje tudi tla in zemljo.

Podnebne spremembe

Emisije CO₂ iz embalaže so enake emisijam majhne do srednje velike države EU.

Nova pravila EU o embalaži in odpadni embalaži

Evropska komisija je novembra 2022 predlagala revidirano zakonodajo EU o embalaži in odpadni embalaži. Cilja predloga so:

• zmanjšati nastajanje odpadne embalaže
• spodbujati krožno gospodarstvo za embalažo na stroškovno učinkovit način
• uskladiti pravila o embalaži po vsej EU

Predlog naj bi prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora in z njim povezanega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Nadomestil bi direktivo o embalaži in odpadni embalaži iz leta 1994 ter jo preoblikoval v uredbo. To pomeni, da bi ta pravila začeli neposredno uporabljati v vseh državah članicah in jih ne bi bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

Predlagana pravila bi ustvarila nova delovna mesta in poslovne priložnosti. Sektor embalaže, vključno s proizvodnimi dejavnostmi in dejavnostmi ravnanja z odpadki, v EU trenutno ustvarja skupni promet v višini 370 milijard EUR. Z novimi pravili bi imel sektor embalaže večjo vlogo pri preoblikovanju EU v čistejše, bolj trajnostno in bolj krožno gospodarstvo v skladu z evropskim zelenim dogovorom.

Decembra 2023 je 27 držav članic EU doseglo dogovor o stališču Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom o predlogu.

Svet in Evropski parlament se morata dogovoriti o končni obliki besedila zakonodaje, preden ta postane pravni akt EU.

• Packaging: Council and Parliament strike a deal to make packaging more sustainable and reduce packaging waste in the EU (press release, 4 March 2024)
• Embalaža in odpadna embalaža: Svet sprejel pogajalsko stališče o novih pravilih za bolj trajnostno embalažo v EU (sporočilo za javnost, 18. december 2023)

Preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje

Glavni cilj EU je predvsem preprečevanje embalaže. Kadar se embalaži ni mogoče izogniti, bi jo bilo treba ponovno uporabiti, reciklirati ali predelati njeno energijo.

Hierarhija ravnanja z odpadki v EU

Pravila naj bi zajemala vso embalažo, ne glede na uporabljeni material, in vso odpadno embalažo, ne glede na njen izvor (vključno z industrijo, proizvodnjo, maloprodajo, gospodinjstvom).

Zmanjšanje količine odpadne embalaže

Nova pravila vključujejo cilje za zmanjšanje količine odpadne embalaže v primerjavi s količinami iz leta 2018:

• 5 % do leta 2030
• 10 % do leta 2035
• 15 % do leta 2040

Cilji bi veljali na prebivalca na državo članico.

Za dosego teh ciljev bi z novimi pravili:

• prepovedali nekatere vrste embalaže za enkratno uporabo
• zmanjšali količine embalažnega materiala
• povečali ponovno uporabo embalaže

Embalaža za enkratno uporabo

Nekatere vrste embalaže za enkratno uporabo bi bile prepovedane, na primer za predmete, ki se uporabljajo neposredno v restavracijah in kavarnah, npr. vrečke za začimbe, skodelice in krožniki za enkratno uporabo, miniaturna embalaža za enkratno uporabo za toaletne proizvode v hotelih ter plastična embalaža za enkratno uporabo za sveže sadje in zelenjavo.

Zmanjšanje količin embalažnega materiala

Podjetja bi morala čim bolj zmanjšati količino materiala, potrebnega za embalažo, na primer z izogibanjem dvojnim stenam in lažnim dnom, ter količino nesorazmerno velikih paketov za prevoz majhnih predmetov. Cilj je preprečiti nepotrebno embalažo in tratenje virov.

Ponovna uporaba, ponovno polnjenje in vračanje

Potrošniki bi morali imeti možnost, da embalažo ponovno uporabijo, ponovno napolnijo in vrnejo. V predlogu so določeni cilji za različne sektorje in oblike embalaže, da bi povečali možnost ponovne uporabe in ponovnega polnjenja, pri čemer bi končni potrošniki napolnili svoje posode, tudi za proizvode, ki jih vzamejo s seboj.

Spodbujanje krožnega gospodarstva

Cilj predloga je do leta 2030 zagotoviti, da bo vso embalažo na trgu EU mogoče reciklirati na ekonomsko vzdržen način.

Cilji glede recikliranja

Cilji glede recikliranja za leti 2025 in 2030, določeni v sedanji direktivi EU za vse glavne embalažne materiale, bi ostali. Države članice bi lahko doseganje teh ciljev odložile za največ pet let.

Za dosego teh ciljev bi z novimi pravili:

• zagotovili, da je vso embalažo mogoče reciklirati
• povečali uporabo reciklirane plastike
• uvedli jasnejše oznake
• zagotovili zbiranje nekaterih posod za enkratno uporabo

Reciklirana plastika

Od 1. januarja 2030 bi morala plastična embalaža vsebovati določeno minimalno količino reciklirane plastike, da bi povečali njeno uporabo.

Oznake za sortiranje

Z novimi pravili o označevanju bi bilo potrošnikom omogočeno lažje sortiranje različnih vrst odpadne embalaže ter lažje prepoznavanje odpadkov, primernih za kompostiranje, in količine recikliranih materialov v odpadni embalaži. S tem bi podpirali recikliranje in predelavo materialov ter spodbujali krožno gospodarstvo in posledično zmanjšali pritisk glede uporabe primarnih surovin.

Zbiranje posod za enkratno uporabo

Nova pravila od držav članic zahtevajo, da vzpostavijo sisteme kavcij in vračanja za nekatere posode za enkratno uporabo. Do leta 2029 bi države članice letno zagotovile ločeno zbiranje vsaj 90 % plastenk za enkratno uporabo in kovinskih vsebnikov za pijačo.

Druge določbe

Nova pravila bi se nanašala tudi na varnost embalažnih materialov s ciljem postopne odprave najbolj škodljivih snovi, ki se uporabljajo.

Vključujejo tudi določbe o razširjeni odgovornosti proizvajalca in zelenih javnih naročilih.

Kaj se bo spremenilo za potrošnike?

Če se bosta sozakonodajalca dogovorila o predlogu in bo ta postal zakonodajni akt EU, bodo spremembe pri oblikovanju embalaže in ravnanju z odpadki vidne za potrošnike. Kako?

Nekaj primerov:

Izdelki bi bili opremljeni z oznakami, na katerih bi bilo jasno navedeno, v kateri koš spadajo.

Na oznaki so navedeni materiali, uporabljeni v embalaži.

Hoteli bi za toaletne proizvode uporabljali plastenke, ki bi jih bilo mogoče ponovno napolniti.

Potrošniki bi pri nakupu izdelkov, ki jih vzamejo s seboj, uporabljali posodo za večkratno uporabo.

Embalaža bi bila čim manjša, da bi se izognili nepotrebnemu tratenju virov.

Za nekatere posode za enkratno uporabo bi bili vzpostavljeni sistemi kavcij in vračanja.