Skip to content

Spodbujanje strukturnih reform in naložb: prožnost pravil Pakta za stabilnost in rast

Splošni pregled

Da bi podprli prizadevanja EU za povečanje stopnje naložb in spodbuditev strukturnih reform, je Evropski svet junija 2014 sklenil, da je treba preučiti, kako bi lahko bolj prožno uporabljali obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast, ne da bi jih pri tem spremenili.

V skladu s smernicami Evropskega sveta je Evropska komisija januarja 2015 objavila sporočilo z naslovom„Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“.

V sporočilu je pojasnjeno, kako namerava Komisija bolj prožno uporabljati Pakt za stabilnost in rast pri ocenjevanju, ali države članice upoštevajo pravila Pakta.

Komisije že uporablja svojo novo razlago pravil Pakta, saj ni nobene potrebe po spremembi obstoječih pravil in s tem po zakonodajnem ukrepu.

Svet je februarja 2016 potrdil skupno dogovorjeno stališče o tem sporočilu, ki bo podlaga za posodobitev Kodeksa ravnanja, tj. trenutna razlaga o tem, kako uporabljati pravila Pakta („Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast“).

Ključni cilji

Z bolj prožno uporabo pravil Pakta za stabilnost in rast naj bi:

  • spodbudili izvajanje strukturnih reform
  • okrepili naložbe

Postopek v Svetu

Februar 2016: Svet je odobril skupno dogovorjeno stališče o prožni uporabi Pakta za stabilnost in rast. Dogovorjeno stališče bo podlaga za posodobitev Kodeksa ravnanja v zvezi z izvajanjem Pakta za stabilnost in rast.

December 2015: Svet je potrdil skupno dogovorjeno stališče o prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast. O stališču se je dogovoril Ekonomsko-finančni odbor.

Oktober 2015: Svet za ekonomske in finančne zadeve je na podlagi predstavitve predsedujočega Ekonomsko-finančnemu odboru obravnaval sporočilo Komisije o prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast.

Januar 2015: Svet je razpravljal o prožni uporabi pravil Pakta za stabilnost in rast s poudarkom na uporabi „klavzule o strukturnih reformah“ in „naložbene klavzule“. Svet se je dogovoril tudi, da bo Ekonomsko-finančni odbor nadaljeval tehnično analizo sporočila Komisije.

Smernice o uporabi prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast: ključne točke

V sporočilu o uporabi prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast je v ospredju prožnejša uporaba pravil Pakta ob upoštevanju:

  1. strukturnih reform, ki jih izvajajo države članice
  2. naložbenih dejavnosti, ki jih izvajajo vlade
  3. cikličnih pogojev v vsaki državi članici

1. Prožna uporaba „klavzule o strukturnih reformah“

Klavzula o strukturnih reformah se bo za države članice, za katere velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast, uporabljala drugače kot za tiste, za katere velja korektivni del Pakta.

Države članice, za katere velja preventivni del Pakta

Obstoječa pravila:

države članice, za katere velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast, lahko začasno odstopajo od svojegasrednjeročnega proračunskega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego, če izvajajo večje strukturne reforme. To pravilo državam članicam dopušča možnost kritja kratkoročnih stroškov izvajanja reform, ki bodo imele dolgoročne pozitivne učinke, in jim daje več časa za izpolnitev njihovega srednjeročnega proračunskega cilja.

Prožna uporaba:

odstopanje se lahko odobri, če strukturne reforme izpolnjujejo vrsto meril, in sicer:

  • če so „večje“
  • če imajo preverljive dolgoročne pozitivne proračunske učinke
  • če so v celoti izvedene

Klavzula bi se poleg tega uporabljala za tiste države članice, ki še niso začele izvajati reform, a lahko že predložijo podrobne načrte z natančno opredeljenimi ukrepi in uresničljivim časovnim okvirom za njihovo izvedbo.

Odobreno začasno odstopanje ne sme presegati 0,5 % BDP, država članica pa mora srednjeročni proračunski cilj doseči v štirih letih.

Države članice, ki jim je odobreno odstopanje, morajo poleg tega ohraniti varnostno rezervo, da zaradi odstopanja ne bi imele proračunskega primanjkljaja, višjega od 3 % BDP.

Svet odobri začasno odstopanje, potem ko Komisija izvede oceno in potrdi, da so dogovorjene reforme v celoti izvedene.

Države članice, za katere velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast

Obstoječa pravila:

Komisija mora preučiti ustrezne srednjeročne gospodarske, proračunske in druge dejavnike v državi članici, preden lahko sproži postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem ali predlaga podaljšanje rokov za njegovo odpravo. Med temi dejavniki je tudi izvajanje strukturnih reform.

Prožna uporaba:

poleg večjih strukturnih reform, ki že potekajo, naj se upoštevajo tudi načrti za tovrstne reforme. Ti morajo vsebovati jasne ukrepe in realistične roke za njihovo izvedbo.

Če ima država, za katero velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast, uresničljive načrte reform, lahko Komisija:

  • Svetu priporoči, naj odobri podaljšanje roka za odpravo čezmernega primanjkljaja tistim državam, proti katerim je bil že uveden postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem
  • Svetu priporoči, naj ob uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem odobri daljši rok za odpravo tega primanjkljaja

Spremljanje

Izvajanje reform se bo spremljalo v okviru evropskega semestra. Država, proti kateri je uveden postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bo morala svoje strukturne reforme opisati v načrtu popravljalnih ukrepov. V tem primeru bo spremljanje izvajanja reform potekalo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2. Prožna uporaba „naložbene klavzule“

Naložbe, povezane z Evropskim skladom za strateške naložbe

Predlagana prožna uporaba:

1. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem se ne uvede pri tistih državah članicah, v katerih proračunski primanjkljaj presega referenčno vrednost 3 % BDP, če je presežek posledica naložbe v projekt, ki ga sofinancira Evropski sklad za strateške naložbe. Odstopanje od ciljnega primanjkljaja mora biti sicer majhno in začasno.

2. Majhnih presežkov referenčne vrednosti za dolg, tj. 60 % BDP, se ne upošteva, če vlada sodeluje pri naložbah, povezanih z Evropskim skladom za strateške naložbe.

Ta pravila bi se uporabljala za vse države članice, ne glede na to, ali zanje velja preventivni ali korektivni del Pakta za stabilnost in rast.

Druge naložbe

Obstoječa pravila:

Pakt za stabilnost in rast omogoča začasna odstopanja od srednjeročnega proračunskega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego tistim državam članicam, katerih naložbe se lahko štejejo za enakovredne večjim strukturnim reformam.

Prožna uporaba:

„naložbena klavzula“ se bo uporabljala za javne naložbe ob upoštevanju posebnih okoliščin v vsaki državi članici.

To pomeni, da se državam članicam, katerih naložbe se lahko štejejo za enakovredne večjim strukturnim reformam, odobri začasno odstopanje od njihovega srednjeročnega proračunskega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego, če:

  • je rast njihovega BDP negativna ali če je njihov BDP nižji, kot bi lahko bil
  • odstopanje od srednjeročnega proračunskega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego ne povzroči proračunskega primanjkljaja, ki bi bil večji od 3 % BDP, ohranjena pa je tudi ustrezna varnostna rezerva, s katero se prepreči takšen presežek
  • je posledica odobrenega odstopanja zvišanje stopnje naložb
  • je odstopanje povezano z dejstvom, da država članica sofinancira projekte, ki se financirajo tudi iz programov EU in Evropskega sklada za strateške naložbe
  • država članica začasna odstopanja nadoknadi v časovnem okviru, določenem v programu države članice (programu stabilnosti za države članice evrskega območja in konvergenčnem programu za države članice, ki niso v evrskem območju)

Ta pravila bi se uporabljala za države članice, za katere velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast.

Evropska komisija bo izvajanje strukturnih reform in naložbenih klavzul pregledala do konca junija 2018. V tem okviru bo med drugim pregledano, ali je naložbena klavzula pomagala spodbuditi nove naložbe in kakšne so posledice njene nadaljnje uporabe.

3. Ciklični pogoji

V preventivnem delu Pakta je bil uveden odzivnejši pristop h gospodarskemu ciklu države članice. Komisija bo uporabila kompleksnejšo metodo („matriko“) za določitev poteka fiskalnega prilagajanja posamezne države glede na to, ali se ta sooča z gospodarskimi težavami ali pa je njeno gospodarstvo v vzponu.

Pri ocenjevanju razmer v državi, proti kateri je uveden postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (korektivni del Pakta), si bo Komisija čim bolj prizadevala za razlikovanje med proračunskimi gibanji, ki so pod nadzorom vlade, in tistimi, ki so povezani z nepričakovanim upadom gospodarske dejavnosti.

Evropska komisija naj bi Svetu pred 30. junijem 2018 predložila poročilo o pregledu glede učinkovitosti matrike. Zlasti bo preučila, ali je bila matrika uspešna pri spodbujanju proticikličnih politik držav članic in ali je prispevala k doseganju njihovih srednjeročnih ciljev. Analizirala bo tudi, ali je matrika zagotovila „zadovoljivo hitro“ zmanjševanje javnega dolga.

O Paktu za stabilnost in rast

Pakt za stabilnost in rast, ki je namenjen tako preprečevanju kot odvračanju, sestavljajo resolucija in dve uredbi Sveta:

  • o nadzoru nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik
  • o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

O srednjeročnem proračunskem cilju

Srednjeročni proračunski cilj se nanaša na ciljni strukturni proračunski saldo glede na BDP posamezne države članice, ki naj bi ga vsaka država dosegla v določenem časovnem obdobju. Srednjeročni proračunski cilj zahteva, da je proračunsko stanje držav članic blizu ravnotežja ali v presežku. Z njim naj bi zagotovili tudi, da države članice izpolnjujejo zahtevo, da je njihov javni dolg nižji od 60 % BDP in njihov proračunski primanjkljaj nižji od 3 % BDP, njihove javne finance pa vzdržne.

Srednjeročni proračunski cilj se določi za vsako državo posebej, in sicer vsake tri leta. Če država članica izvaja strukturne reforme, ki vplivajo na njene javne finance, se to lahko zgodi bolj pogosto.

Napredek, ki naj bi ga države članice vsako leto dosegle pri uresničevanju tega cilja, se imenuje „potek prilagoditve za dosego srednjeročnega proračunskega cilja“ in je določen za vsako posamezno državo. Napredek se spremlja v okviru ustreznih postopkov poročanja v sklopu evropskega semestra.

Sorodni dokumenti in publikacije

Glej tudi