Trgovinska politika EU
EU v okviru svoje trgovinske politike sprejema zakonodajo o trgovini ter se pogaja in sklepa mednarodne sporazume o trgovinskih zadevah z državami, ki niso članice EU.
Kaj je trgovinska politika EU?
Trgovinska politika je v izključni pristojnosti EU. To pomeni, da je EU tista, ki sprejema zakonodajo o trgovinskih zadevah in sklepa mednarodne trgovinske sporazume, in ne države članice.
EU na svetovnem trgu ne deluje na podlagi različnih ločenih trgovinskih strategij, temveč združeno in enotno, zaradi česar ima v svetovni trgovini večji vpliv.
EU ureja trgovinske odnose s tretjimi državami v okviru trgovinskih sporazumov, ki so namenjeni ustvarjanju boljših trgovinskih priložnosti in premagovanju trgovinskih ovir.
Trgovina z blagom in storitvami pomembno prispeva k povečanju trajnostne rasti in ustvarjanju delovnih mest. Od izvoza iz EU je odvisnih več kot 30 milijonov delovnih mest v EU. V prihodnje naj bi bilo 90 % svetovne rasti ustvarjene zunaj meja Evrope. Trgovina je za EU torej gonilo rasti in ključna prednostna naloga.
Svet se zavzema za trden, na pravilih temelječ večstranski trgovinski sistem. Odgovorno trgovinsko politiko EU spremljata visoka stopnja preglednosti in učinkovito obveščanje državljanov o prednostih in izzivih trgovine na odprtih trgih.
Poštena in pravična trgovina
Evropska unija želi zagotoviti pošteno in pravično trgovino s tretjimi državami.
Zato v zadnjih letih izvaja korenito reformo ključnih s trgovino povezanih predpisov. Glavna področja, zajeta v to reformo so:
- odvračanje od prisilnih ukrepov
- neposredne tuje naložbe
- dvostranski zaščitni ukrepi
- protidamping
- instrumenti trgovinske zaščite
Zakonodajne pobude EU so namenjene zaščiti evropskih proizvajalcev in podjetij pred morebitno škodo, ki jo lahko povzročijo nekatere tuje trgovinske prakse.
Ukrepi za odvračanje od prisile
Svet je 23. oktobra 2023 sprejel nov instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov. Namen tega orodja je zaščititi EU in njene države članice pred gospodarsko prisilo tretjih držav, ki uporabljajo ukrepe, ki vplivajo na trgovino ali naložbe.
Med protiukrepi, ki bi se lahko uporabili za tretje države kot odziv na gospodarsko prisilo, so uvedba trgovinskih omejitev, na primer v obliki:
- višjih carinskih dajatev
- uvoznih ali izvoznih dovoljenj
- omejitev na področju storitev, dostopa do neposrednih tujih naložb ali javnega naročanja
Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov je zasnovan tako, da se z dialogom zmanjša gospodarska prisila in se spodbuja k opustitvi prisilnih ukrepov. Morebitni protiukrepi, ki jih sprejme EU, se uporabljajo le v skrajnem primeru.
Pregled neposrednih tujih naložb
Svet je 5. marca 2019 sprejel uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU. Veljati je začel oktobra 2020.
Zaradi visoke stopnje integracije znotraj EU bi lahko neposredne tuje naložbe v eni državi članici pomenile tveganje za varnost ali javni red v drugi državi članici ali po vsej EU.
Nova pravila o neposrednih tujih naložbah EU omogočajo, da opredeli nove izzive in se ustrezno odzove. V ta namen novi okvir:
- vzpostavlja mehanizem sodelovanja, znotraj katerega si bodo države članice in Evropska komisija lahko izmenjevale informacije in izražale pomisleke v zvezi s posameznimi naložbami.
- Evropski komisiji omogoča, da izda mnenja, kadar naložba ogroža varnost ali javni red več kot ene države članice
- spodbuja mednarodno sodelovanje pri pregledu naložb, vključno z izmenjavo izkušenj, najboljših praks in informacij o vprašanjih skupnega interesa
- določa nekatere zahteve za države članice, ki želijo ohraniti ali sprejeti mehanizem pregleda na nacionalni ravni
Komisija je januarja 2024 predlagala pregled uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb, da bi odpravila obstoječe pomanjkljivosti in izboljšala učinkovitost instrumenta.
Ta predlog za pregled temelji na izkušnjah, ki so jih Komisija in države članice EU pridobile s pregledom več kot 1 200 transakcij v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami v zadnjih treh letih v skladu z obstoječo uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb.
Horizontalni dvostranski zaščitni ukrepi
Svet je 28. januarja 2019 sprejel uredbo, ki omogoča izvajanje zaščitnih ukrepov za trgovinske sporazume.
Uredba sporazume o prosti trgovini EU-Japonska, EU-Singapur in EU-Vietnam. K temu okviru bi lahko bili dodani nadaljnji trgovinski sporazumi.
Dvostranski zaščitni ukrepi so povezani s trgovinskimi sporazumi in omogočajo začasni preklic tarifnih preferencialov.
Pred to pobudo je bil ta mehanizem predlagan ločeno v vsakem posameznem trgovinskem sporazumu.
V okviru te pobude so ti ukrepi podprti z doslednim „horizontalnim okvirom“, ki je vključen v nove trgovinske sporazume.
Protidamping
Svet je 4. decembra 2017 sprejel nova pravila EU, s katerimi bo Evropska unija zaščitena pred nepoštenimi trgovinskimi praksami. Veljati so začela 20. decembra 2017.
Posodobljena protidampinška pravila EU se uporabljajo v primerih, ko so cene uvoženih proizvodov umetno znižane z državno pomočjo.
S tem pravnim okvirom se odpravlja preteklo razlikovanje med tržnimi in netržnimi gospodarstvi pri izračunu dampinga.
Poleg tega mora Komisija dokazati obstoj „večjih izkrivljanj trga“ med prodajno ceno in proizvodnimi stroški proizvoda.
Instrumenti trgovinske zaščite
Nova uredba o posodobitvi teh instrumentov EU je začela veljati 8. junija 2018.
Namen uredbe je proizvajalce iz EU zaščititi pred škodo zaradi nepoštene konkurence ter zagotavljati svobodno in pošteno trgovino. Instrumenti trgovinske zaščite bodo tako bolj predvidljivi, pregledni in dostopni, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP).
Cilj EU so učinkovitejši protidampinški in protisubvencijski instrumenti, ki bodo bolje prilagojeni varovanju proizvajalcev v EU pred nepoštenimi praksami tujih podjetij in morebitnim tveganjem povračilnih ukrepov.
Hkrati bi morala biti uvoznikom zagotovljena večja predvidljivost v zvezi s spreminjanjem stopenj dajatev, kar bo olajšalo njihovo poslovno načrtovanje. Celoten sistem bi moral biti preglednejši in uporabnikom bolj prijazen.