Skip to content

Trgovina z odpadki

Tudi odpadki so lahko resurs. Cilj novih pravil EU o pošiljkah odpadkov je spodbuditi krožno gospodarstvo, hkrati pa zagotoviti, da izvoz odpadkov ne povzroča onesnaževanja.

Kaj je trgovina z odpadki?

Odpadki se vedno ne odstranijo oziroma reciklirajo v državi, v kateri nastanejo. Z njimi se lahko tudi trguje med posameznimi državami, pri čemer so nameni različni, med drugim:

  • obdelava odpadkov (vključno s predelavo surovin, ki so v odpadkih)
  • odstranjevanje

Vsako leto gospodarske dejavnosti in gospodinjstva v EU skupaj ustvarijo več kot 2 000 milijonov ton odpadkov. To pomeni 4,8 tone odpadkov na prebivalca, kar ustreza približno teži enega afriškega slona.

Čeprav je večina odpadkov, ki nastanejo v EU, obdelana doma, pa se znatne količine pošljejo v druge države. Tako se izvozi približno 32,7 milijona ton, kar je 75 % več kot leta 2004, medtem ko se znotraj EU trguje s 70 milijoni ton.

V Turčijo se izvozi daleč največ odpadkov, ki prihajajo iz EU (13,7 milijona ton), sledita Indija in Združeno kraljestvo (podatki Evropske komisije, 2020).

V EU se največ trguje z odpadnim železom in jeklom.

Opisno besedilo

Vodoravne črte na grafikonu, ki prikazujejo izvoz odpadkov iz EU oz. njihov uvoz v EU leta 2021 glede na vrsto odpadkov. Več kot polovica izvoženih odpadkov EU so železne kovine, tj. železo in jeklo (59 % oz. 19,48 milijona ton leta 2021). Vendar pa EU odpadne železne kovine tudi uvaža: leta 2021 je tako uvozila 5,5 milijona ton tovrstnih odpadkov.

Drugi odpadki, izvoženi in uvoženi v letu 2021, v milijonih ton:

  • papir in karton: izvoz 4,37; uvoz 2,41
  • neželezne kovine: izvoz 2,12; uvoz 1,44
  • tekstilije: izvoz 1,52; uvoz 0,41
  • minerali: izvoz 1,47; uvoz 1,42
  • plastika: izvoz 1,14; uvoz 0,74
  • guma: izvoz 0,94; uvoz 0,11
  • les: izvoz 0,72; uvoz 2,38
  • ni navedeno: izvoz 0,46; uvoz 3,58
  • organski odpadki: izvoz 0,40; uvoz 1,06
  • steklo: izvoz 0,37; uvoz 0,71

Vir: Eurostat.

Zakaj je treba urediti trgovino z odpadki?

Če trgovina z odpadki ni regulirana in nadzorovana, je lahko škodljiva za okolje in zdravje ljudi.

To še toliko bolj velja, kadar odpadki vsebujejo nevarne snovi, saj lahko povzročajo onesnaženje tal in oceanov ter imajo katastrofalne posledice za okolje. Plastični odpadki, denimo, na splošno niso biološko razgradljivi in v okolju ostanejo zelo dolgo.

Z omejevanjem izvoza odpadkov in vzpostavitvijo ukrepov za spremljanje se lahko okoljska tveganja omejijo ali preprečijo.

Z določitvijo pravil za trgovino z odpadki je mogoče preprečevati onesnaževanje in obenem zagotoviti, da se lahko surovine, ki jih vsebujejo odpadki, ponovno uporabijo ali reciklirajo, s čimer se lahko prispeva k razvoju trajnostnega krožnega gospodarstva.

Danes se v EU reciklira komaj 46 % vseh odpadkov (podatki Evropske agencije za okolje, 2020). Po ocenah se na svetovni ravni reciklira manj kot 20 % odpadkov. To kaže, da obstaja velik potencial za povečanje stopenj recikliranja.

Kateri odpadki se v EU najbolj reciklirajo?

Opisno besedilo

Diagram, ki prikazuje skupno stopnjo recikliranja v EU skozi čas ter stopnje recikliranja odpadne embalaže, komunalnih odpadkov ter električnih in elektronskih odpadkov.

Na splošno se je stopnja recikliranja v EU z 42,9 %, kolikor je znašala leta 2010, dvignila na 46,1 % leta 2020.

Stopnja recikliranja odpadne embalaže se je s 54,7 %, kolikor je znašala leta 2005, povzpela na 67,6 % v letu 2016 in potem v letu 2020 rahlo upadla, in sicer na 64,3 %.

Pri komunalnih odpadkih ta delež stalno narašča, in sicer z 32 % v letu 2004 na 48,6 % v letu 2020.

Stopnja recikliranja električnih in elektronskih odpadkov se je s 27,9 % v letu 2010 povzpela na 39,5 % v letih 2016 in 2017 ter potem v letu 2018 rahlo upadla, in sicer na 38,9 %.

Vir: Evropska agencija za okolje

Drug pomemben vidik je nezakonita trgovina z odpadki.

Lahko da je danes med 15 % in 30 % pošiljk odpadkov nezakonitih. Brez sledenja pošiljke uidejo nadzoru, obenem pa obstaja večja verjetnost, da bodo neustrezno odstranjene ali obdelane, kar povečuje tveganje za okolje. Poleg tega predstavlja nezakonita trgovina z odpadki zamujeno priložnost v smislu ponovne uporabe materialov in njihove reciklaže.

Kako EU ureja pošiljke odpadkov?

Pravila EU o pošiljkah odpadkov, ki so bila prvič sprejeta leta 2006, urejajo:

  • izvoz odpadkov iz EU v države, ki niso članice EU, ter njihov uvoz iz teh držav v EU
  • pošiljke odpadkov med državami članicami EU

Pravila zadevajo vse vrste odpadkov.

Znotraj EU so dovoljene in urejene pošiljke nevarnih in tudi nenevarnih odpadkov. Kar zadeva pošiljke zunaj EU, pa se v skladu s pravili nevarni odpadki ne smejo izvažati iz držav EU v države, ki niso ne članice EU ne članice OECD. Postopek priglasitve in postopek soglasja za pošiljke odpadkov sta določena v pravilih.

Pravila zunaj meja

Uredba EU o pošiljkah odpadkov temelji na Baselski konvenciji iz leta 1989, ki je najcelovitejši svetovni okoljski sporazum o nevarnih in drugih odpadkih. EU je pogodbenica tega sporazuma Združenih narodov od leta 1994.

Poleg tega pravila EU o pošiljkah odpadkov temeljijo na sklepu, ki ga je Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katero je včlanjena večina držav EU, sprejela leta 2001 in s katerim je bil vzpostavljen nadzorni sistem za predelavo odpadkov znotraj držav OECD.

Posodobitev pravil EU o pošiljkah odpadkov

EU je leta 2024 posodobila svoja pravila, da bi bolje uredila trgovino z odpadki znotraj EU in z državami, ki niso članice EU. V skladu z evropskim zelenim dogovorom in akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo so cilji revidirane uredbe EU o pošiljkah odpadkov naslednji:

  • spodbujati krožno gospodarstvo v EU
  • zagotoviti, da izvoz odpadkov ne škoduje okolju in zdravju ljudi
  • obravnavati nezakonite pošiljke

Posodobljena pravila vključujejo:

  • strožja pravila o izvozu odpadkov v države, ki niso članice EU
  • izboljšana pravila za pošiljke znotraj EU
  • ukrepe za spopadanje z nezakonitimi pošiljkami

Izvoz v države, ki niso članice EU

Nova pravila vključujejo strožje določbe o izvozu odpadkov v države, ki niso članice EU.

Njihov cilj je zagotoviti, da se odpadki iz EU v države, ki niso njene članice, izvažajo le takrat, ko je zagotovljeno, da ima zadevna država prejemnica vzpostavljene prakse za okolju prijazno ravnanje in da lahko odpadke obdeluje trajnostno.

Ohranjena je prepoved izvoza:

  • odpadkov za odstranjevanje v države, ki niso članice EU
  • nevarnih odpadkov, namenjenih predelavi v državah, ki niso članice OECD

Poleg tega so uvedena strožja pravila za izvoz plastičnih odpadkov v države, ki niso članice EU. To vključuje prepoved izvoza nenevarnih plastičnih odpadkov v države, ki niso članice OECD, medtem ko bo izvoz tovrstnih odpadkov v države OECD dovoljen, vendar bo zanj veljal strožji postopek predhodnega soglasja.

Posodobljena pravila vključujejo tudi:

  • seznam držav z dovoljenjem za uvoz odpadkov iz EU na podlagi njihovih zmogljivosti za obdelavo odpadkov
  • spremljanje in nadzor izvoza odpadkov v države OECD, ki bi ju izvajala Evropska komisija
  • obveznost izvoznih podjetij EU, da v zvezi z obrati za ravnanje z odpadki izvajajo neodvisne presoje
  • določitev zavezujočih meril za „rabljeno blago“, kot so vozila in baterije

Pošiljke znotraj EU

Kar se tiče premikanja odpadkov med državami EU, so nova pravila osredotočena na spodbujanje krožnega gospodarstva.

S temi pravili se izboljšujejo postopki, s čimer se spodbujajo bolj trajnostno ravnanje z odpadki in višje stopnje recikliranja surovin.

Med ukrepi so:

  • prepoved pošiljk vsakršnih odpadkov za odstranjevanje, razen če je to dovoljeno po postopku predhodnega soglasja
  • manj strogi postopki za tako imenovane pošiljke odpadkov za predelavo, ki so na „zelenem seznamu“
  • digitalizacija postopkov
  • pospešitev postopkov za odpadke, ki jih je treba predelati
  • harmonizacija uvrščanja odpadkov v EU

Nezakonite pošiljke

Posodobljena pravila naj bi z namenom obravnave nezakonite trgovine z odpadki omogočala:

  • podpiranje nadnacionalnih preiskav nedovoljene trgovine z odpadki
  • ustanovitev skupine EU za izvrševanje, da bi se izboljšalo usklajevanje, tudi z mednarodnimi partnerji
  • izboljšanje pravil o kaznih in izvrševanju

Vloga Sveta

Za uredbo EU o pošiljkah odpadkov se uporablja redni zakonodajni postopek. Svet in Evropski parlament imata vlogo sozakonodajalcev in se morata dogovoriti o končnem besedilu posodobljenih pravil.

Potem ko je Evropska komisija novembra 2021 predlagala revizijo pravil, so v Svetu v sklopu Delovne skupine za okolje potekale razprave na tehnični ravni, pri katerih so sodelovali predstavniki in predstavnice držav članic.

Države članice EU so se maja 2023 v okviru Sveta dogovorile o mandatu za pogajanja z Evropskim parlamentom. Svet in Evropski parlament sta dogovor dosegla novembra 2023.

Svet je pravila sprejel marca 2024, s čimer se je zakonodajni postopek končal.

Od kod izvirajo odpadki EU?

Več kot 35 % odpadkov, ki nastanejo v EU, ustvari gradbeni sektor. Sledi rudarstvo.

Opisno besedilo

Grafikon z navpičnimi stolpci, ki prikazuje izvor odpadkov v EU po posameznih sektorjih za leto 2020. Večina odpadkov izvira iz gradbeništva (37,5 %), sledijo rudarstvo (23,4 %), storitve, povezane z odpadki in vodo (10,8 %), proizvodnja (10,7 %) ter gospodinjski odpadki (9,4 %). Preostalih 8,2 % so odpadki, ki nastanejo pri drugih gospodarskih dejavnostih: storitve (4,4 %), energija (2,3 %), kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (1 %) ter trgovina na debelo z odpadki in ostanki (0,5 %)

Vir: Eurostat.

Zadnja posodobitev: 11. januar 2024