Redni zakonodajni postopek

Kaj je redni zakonodajni postopek

Redni zakonodajni postopek je najpogosteje uporabljeni postopek za sprejemanje zakonodaje na ravni EU. Uporablja se za veliko večino področij politike EU.

V okviru tega postopka se Svet EU in Evropski parlament skupaj pogajata o zakonodaji EU in jo tudi skupaj sprejemata. Sta torej sozakonodajalca.

Kako predlogi postanejo del prava EU

Redni zakonodajni postopek po korakih

1. 1

   Predlog

   Evropska komisija Svetu in Parlamentu predloži nov zakonodajni akt EU.

2. 2

   Preučitev (obravnava)

   Svet in Parlament vsak zase preučita predlog in ga lahko spremenita. To preučitev imenujemo obravnava. V okviru postopka so te največ tri.

3. 3

   Sprejetje

   Zakonodajni akt je sprejet, če se Svet in Parlament v kateri koli od teh obravnav strinjata z istim besedilom. Če se ne moreta strinjati, zakonodajni akt ni sprejet.

Več kot 85 % zakonodajnih aktov, za katere velja redni zakonodajni postopek, je sprejetih ob koncu prve obravnave ali na začetku druge.

Zakonodajni predlog

Evropska komisija je pristojna za predlaganje nove zakonodaje EU. To imenujemo pravica do pobude. Njeno delo temelji na političnih prednostnih nalogah, o katerih se je dogovoril Evropski svet in so določene v njenem delovnem programu.

Komisija pošlje zakonodajni predlog Svetu in Evropskemu parlamentu.

Hkrati ga posreduje v pregled nacionalnim parlamentom. Po potrebi se predlog pošlje tudi drugim institucijam in organom EU, na primer Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, da podajo svoje mnenje.

Ali lahko Svet predlaga zakonodajo

Zakonodajne predloge običajno pripravlja Komisija na lastno pobudo, lahko pa jo k predložitvi predloga pozovejo tudi Svet, Parlament ali državljani in državljanke EU (z evropsko državljansko pobudo). Komisija se nato odloči, ali bo ukrepala ali ne, v vsakem primeru pa mora svojo odločitev obrazložiti.

Pravica Komisije do pobude pozna le nekaj izjem. Za nekatera področja pravosodnega sodelovanja lahko na primer države članice EU predložijo zakonodajni predlog, če ga podpre vsaj četrtina vseh držav članic.

Preučitev predloga

Potem ko Svet in Parlament prejmeta predlog, ga vsak zase podrobno preučita.

V Svetu pri vsaki obravnavi sodelujeta dve pripravljalni telesi:

1. Delovna skupina nacionalnih strokovnjakov razpravlja o tehničnih vidikih predloga.
2. Coreper (odbor stalnih predstavnikov, ki ga sestavljajo veleposlaniki in veleposlanice držav članic pri EU) obravnava občutljivejša ali politična vprašanja.

Svet si prek pripravljalnih teles prizadeva za dogovor o skupnem stališču glede predloga, o katerem se dogovorijo vse države članice.

Evropski parlament pripravi svoje stališče na podlagi razprav v ustreznih odborih.

Prva obravnava

Evropski parlament lahko v okviru sprejetja stališča v prvi obravnavi predlog sprejme ali spremeni.

Svet preuči stališče Parlamenta in:

• ga lahko odobri – zakonodajni akt je sprejet
• lahko predlaga spremembe – spremenjeno besedilo se vrne v Parlament za drugo obravnavo

Rok: prva obravnava ni časovno omejena.

Svet lahko sprejme tudi splošni pristop, v katerem zavzame neko politično stališče, iz katere lahko Parlament razbere, v kateri smeri se razvijajo razprave v Svetu, to pa lahko pospeši pogajanja. To se običajno zgodi, preden Evropski parlament sprejme stališče v prvi obravnavi. Vendar splošni pristop ne nadomešča uradnega stališča Sveta v prvi obravnavi.

Dokumenti o splošnem pristopu so po objavi na voljo v uradnem registru dokumentov Sveta.

• Najnovejši dokumenti o splošnem pristopu (register dokumentov Sveta)

Druga obravnava

Če v prvi obravnavi dogovor ni dosežen, Parlament in Svet še naprej preučujeta stališča drug drugega.

Najprej Parlament preuči stališče Sveta v prvi obravnavi in:

• ga lahko odobri – zakonodajni akt je sprejet
• ga lahko zavrne – zakonodajni akt ni sprejet in postopek se konča
• lahko predlaga spremembe – spremenjeno besedilo se vrne v Svet

Svet preuči spremembe Parlamenta in:

• lahko odobri vse spremembe – zakonodajni akt je sprejet
• ne odobri vseh sprememb – skliče se spravni odbor

Rok: vsaka institucija ima na voljo tri mesece z možnostjo enomesečnega podaljšanja.

• Spravni odbor

Pogajanja o kompromisih v okviru trialogov

Svet in Parlament lahko v kateri koli fazi postopka organizirata neformalna srečanja, imenovana trialogi, da bi po možnosti zbližala svoja stališča.

Na teh trialogih sodelujejo predstavniki Sveta, Parlamenta in Komisije. Zajemajo lahko vse od tehničnih razprav med strokovnjaki pa do političnih pogajanj med veleposlaniki in veleposlanicami ali ministri in ministricami ter poslanci in poslankami Evropskega parlamenta. Pogajanja na strani Sveta vodijo predstavniki in predstavnice države, ki v danem šestmesečju predseduje Svetu.

Vsak neformalni dogovor, dosežen v okviru trialoga, morajo formalno odobriti vse institucije.

Zgodovina postopka

Skupno sprejemanje zakonodaje EU s strani Sveta in Parlamenta je bilo uvedeno z Maastrichtsko pogodbo (1993); takrat se je ta postopek imenoval postopek soodločanja. Sprva se je uporabljal le za nekaj področij, na primer enotni trg, priseljevanje, socialno politiko in okolje.

Nato:

• se je z Amsterdamsko pogodbo (1999) in Pogodbo iz Nice (2003) njegova uporaba razširila na dodatna področja politike
• je z Lizbonsko pogodbo (2009) postal glavni postopek odločanja za večino zakonodaje EU in je bil preimenovan v redni zakonodajni postopek

Pravna podlaga

Redni zakonodajni postopek je opredeljen v členih 289 in 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

• Pogodba o delovanju Evropske unije

Glej tudi

• Vrste zakonodaje EU
• EU Law Tracker
• Medinstitucionalni skupni priročnik za akte, za katere se uporablja redni zakonodajni postopek
• Zadeve v okviru rednega zakonodajnega postopka, zaključene v času danskega predsedovanja (julij–december 2025)