Spravni odbor

Kaj je Spravni odbor?

V rednem zakonodajnem postopku se lahko Spravni odbor skliče, kadar Svet v drugi obravnavi ne odobri sprememb zakonodajnega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Spravni postopek je zadnja priložnost za dosego dogovora med sozakonodajalcema.

Če se v Spravnem odboru dogovor ne doseže, zakonski akt ne bo sprejet.

Odbor sestavljajo predstavniki in predstavnice 27 držav članic in enako število poslancev in poslank Evropskega parlamenta. Sopredsedujeta mu predsednik Parlamenta in šestmesečno predsedstvo Sveta. Na sestankih sodeluje tudi Komisija, ki poskuša uskladiti različna stališča.

Spravni odbor je predviden v členu 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

• Člen 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Redek pojav v zadnjem času

Od leta 1999 je le 9 % zakonodaje, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, šlo čez spravni postopek.

Trenutno je več kot 90 % zakonodajnih aktov, za katere velja redni zakonodajni postopek, sprejete ob koncu prve ali na začetku druge obravnave.

Med letoma 2014 in 2025 ni bilo spravnih postopkov.

Leta 2026 je bil Spravni odbor sklican prvič po več kot desetih letih, in to za predlog o pravicah letalskih potnikov.

Kako poteka spravni postopek?

Spravni odbor je treba sklicati najpozneje šest tednov (ali osem, če je bilo zahtevano podaljšanje) po koncu druge obravnave predlaganega zakonskega akta. Cilj je doseči dogovor o skupnem besedilu na podlagi stališč, ki sta jih instituciji sprejeli v drugi obravnavi.

Spravni odbor ima na voljo šest tednov, da se dogovori o skupnem besedilu. To obdobje se lahko na zahtevo Parlamenta ali Sveta podaljša za največ dva tedna.

Če v tem časovnem roku dogovor ni dosežen, predlagana zakonodaja ne bo sprejeta.

Če je dogovor o skupnem besedilu dosežen, bo še vedno moral čez postopek sprejemanja v Parlamentu in Svetu. To se opravi v tretji obravnavi zakonodajnega predloga. V tej tretji obravnavi besedila skupnega besedila ni mogoče spreminjati. Obe instituciji imata na voljo šest tednov, da glasujeta o zadevnem aktu. To obdobje se lahko podaljša za največ dva tedna.

Da bi bilo besedilo sprejeto, ga je treba sprejeti:

• z absolutno večino v Parlamentu
• s kvalificirano večino v Svetu

Če Parlament ali Svet v tem roku ne glasujeta o skupnem besedilu ali ga zavrneta, predlagana zakonodaja ne bo sprejeta.

V tem primeru lahko Komisija predloži nov zakonodajni predlog o isti zadevi.

Glej tudi