Proces odločanja: delegirani in izvedbeni akti
Kaj je delegirani akt?
Nezakonodajni akt, ki se splošno uporablja in se lahko sprejme le, če zakonodajni akt predvideva prenos pooblastil.
Kaj je izvedbeni akt?
Nezakonodajni akt, ki določa podrobna pravila, ki omogočajo enotno izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije.
Zakaj jih potrebujemo?
Delegirani akt: Komisiji omogoča, da se hitro in prožno odzove na področjih, kot so:
- informacije o potovanjih
- varnost hrane in krme
- zdravje in dobrobit živali
- zdravje rastlin
Delegirani akti se lahko sprejmejo le na podlagi prenosa pooblastil v zakonodajnem aktu.
Kako se sprejemajo delegirani akti?
S tem je povezanih nekaj pogojev: Komisija pripravi osnutek delegiranih aktov v skladu s:
- pogoji prenosa pooblastil iz odobrene zakonodaje
- v sodelovanju s strokovnjaki, tudi iz držav članic
1. korak: Komisija se posvetuje s strokovnimi skupinami in sprejme akt.
Istočasno: Svet (delovna skupina) in Parlament (pristojni odbor) obravnavata predlog [2 meseca (možnost enkratnega podaljšanja)]
1. možnost: ni nasprotovanja
Delegirani akt začne veljati, če v roku za nasprotovanje ni izraženo nasprotovanje.
2. korak: Komisija se sama odloči, ali bo sprejela osnutek akta, ob upoštevanju mnenja odbora, tudi če je bilo mnenje negativno.
2. možnost: nasprotovanje
Svet lahko izrazi nasprotovanje s sklepom, ki se sprejme s kvalificirano večino.
EP lahko izrazi nasprotovanje na plenarnem zasedanju, zanj pa mora glasovati večina njegovih članov.
Akt ne sme začeti veljati, če mu Svet ali EP nasprotujeta.
Kako se sprejemajo izvedbeni akti?
Izvedbena pooblastila se v veliki večini primerov prenesejo na Evropsko komisijo.
V ustrezno utemeljenih posebnih primerih ter v primerih iz (členov 24 in 26 PEU) pa se ta pooblastila prenesejo na Svet.
Postopek v odboru je postopek, ki ureja sprejemanje znatnega dela izvedbenih aktov Komisije.
Odbore sestavljajo predstavniki držav EU (strokovnjaki držav članic).
1. korak: Osnutki izvedbenih aktov, ki jih pripravi Komisija, so praviloma predloženi komitološkim odborom. Postopek v odboru lahko poteka na 2 načina:
Svetovalni postopek:
1. korak: Svetovalni odbor sprejme mnenje z navadno večino. Mnenje ni zavezujoče.
2. korak: Komisija se sama odloči, ali bo sprejela osnutek akta, ob upoštevanju mnenja odbora, tudi če je bilo mnenje negativno.
Postopek pregleda:
1. korak: Odbor za pregled mora svoje mnenje sprejeti s kvalificirano večino.
1. možnost:
Če je mnenje odbora pozitivno, Komisija akt sprejme.
2. možnost:
Če je mnenje odbora negativno, Komisija izvedbenega akta ne sme sprejeti.
3. možnost:
Če odbor mnenja ne sprejme, lahko Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta, razen v primerih, določenih v uredbi o postopku v odboru.
4. možnost:
V primeru negativnega glasovanja mora Komisija v enem mesecu predložiti osnutek ukrepa odboru za pritožbe (strokovnjaki držav članic) ali pa mora v dveh mesecih istemu odboru predložiti novo različico.
Za izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, je postopek drugačen:
2. korak: v izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbeni akt še pred posvetovanjem z odborom, če je tako določeno v temeljnem aktu.
Časovnica: akt se uporablja največ šest mesecev, razen če temeljni akt določa drugače.
2. korak: Komisija se mora v 14 dneh po sprejetju posvetovati z ustreznim odborom.
1. možnost:
Kadar se uporablja postopek pregleda in odbor poda negativno mnenje, mora Komisija akt nemudoma razveljaviti.
Zadnja posodobitev: 3. februar 2025