Vrh vzhodnega partnerstva, 15. december 2021

Glavni rezultati

Voditelji in voditeljice EU, držav članic EU in držav vzhodnega partnerstva so se 15. decembra 2021 sestali na šestem vrhu vzhodnega partnerstva v Bruslju.

Srečanju je predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyenzastopal EU.

• Izjava predsednika Michela na tiskovni konferenci po šestem vrhu vzhodnega partnerstva

Vzhodne partnerice, ki so bile prisotne na vrhu, so Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina. Belorusija je prekinila sodelovanje v vzhodnem partnerstvu, vendar EU še naprej sodeluje z beloruskim prebivalstvom.

Ob koncu vrha so voditelji sprejeli skupno izjavo.

• Vrh vzhodnega partnerstva – skupna izjava

Voditelji in voditeljice so poudarili, da je partnerstvo še naprej trdno utemeljeno na skupnih temeljnih vrednotah, vzajemnih interesih, vključujočnosti in diferenciaciji ter na odgovornosti vsakega posameznega udeleženca, pa tudi na vzajemni in skupni odgovornosti za partnerstvo.

Namen vzhodnega partnerstva je podpirati stabilnost, blaginjo in vzajemno sodelovanje ter okrepiti našo zavezanost potrebnim reformam in obravnavati svetovne in regionalne izzive.

Republika Azerbajdžan je dala nacionalno izjavo.

• Nacionalna izjava

Skupne vrednote

Voditelji in voditeljice so poudarili skupno odločenost, da bodo podpirali temeljne vrednote, ki so jim skupne:

• krepitev demokracije in pravne države
• varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov in pripadnic manjšin
• spodbujanje enakosti med spoloma
• spodbujanje vključujočih družb
• zagotavljanje popolnega spoštovanja načel in norm mednarodnega prava

Evropska unija še naprej odločno podpira neodvisnost in suverenost vseh vzhodnih partneric ter njihovo ozemeljsko nedotakljivost v okviru mednarodno priznanih meja.

Še vedno smo globoko zaskrbljeni zaradi nenehne destabilizacije in kršitev načel mednarodnega prava v številnih delih regije vzhodnega partnerstva, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost. Pozivamo k oživitvi prizadevanj za mirno reševanje nerešenih konfliktov v regiji vzhodnega partnerstva na podlagi načel in norm mednarodnega prava. Skupna izjava vrha vzhodnega partnerstva

Voditelji in voditeljice so pozdravili prizadevanja EU, okrepljeno sodelovanje in okrepljeno vlogo pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter krepitvi zaupanja.

Ponovno so potrdili pravico vsake partnerice, da izbere raven ambicij in ciljev v odnosih z EU. Vzhodno partnerstvo ni usmerjeno proti nikomur, temveč je njegov namen prispevati k miru in blaginji vseh držav v sosedstvu.

Partnerstvo

Voditelji in voditeljice so pozdravili sporazume, ki so jih vzhodne partnerice in EU sklenile ali se o njih trenutno pogajajo:

• začetek veljavnosti pridružitvenih sporazumov ter poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino v celoti
• začetek veljavnosti Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med EU in Armenijo marca 2021
• napredek v potekajočih pogajanjih med EU in Azerbajdžanom o novem celovitem sporazumu.

EU se je seznanila s pobudo treh pridruženih partneric (Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine) za okrepitev sodelovanja z EU.

EU obžaluje odločitev beloruskih oblasti, da prenehajo sodelovati v vzhodnem partnerstvu, in je pripravljena na ponovno sodelovanje z njimi, takoj ko bodo vzpostavljeni potrebni pogoji za mirno demokratično tranzicijo na podlagi skupne agende, utemeljene na skupnih vrednotah in interesih.

Medtem EU še naprej sodeluje z beloruskimi državljani in državljankami, civilno družbo in neodvisnimi mediji ter jih podpira, tudi s celovitim načrtom gospodarske podpore demokratični Belorusiji v višini do 3 milijard EUR.

EU je ob opozarjanju na svoje predhodne izjave obsodila dejstvo, da beloruske oblasti izkoriščajo migrante in migrantke ter begunce in begunke v politične namene, ter vse s tem povezane incidente.

Odpornost in blaginja

Voditelji in voditeljice so se zavezali, da bodo okrepili odpornost s posvečanjem:

• krepitvi pravne države
• vzpostavitvi učinkovite, pregledne in odgovorne javne uprave na vseh ravneh upravljanja
• boju proti goljufijam, korupciji in gospodarskemu kriminalu
• boju proti organiziranemu kriminalu
• krepitvi varnosti in kibernetske odpornosti, tudi proti kibernetskim in hibridnim grožnjam

Voditelji in voditeljice so se zavezali k spodbujanju postopne konvergence na področju zunanje in varnostne politike v skladu z zavezami, ki so jih partnerice sklenile z EU.

Ponovno so potrdili tudi pomen krepitve strateškega komuniciranja za krepitev odpornosti, vključno z bojem proti dezinformacijam in manipulaciji z informacijami.

EU in zainteresirane partnerice so pozdravile nedavni podpis sporazumov o skupnem zračnem prostoru z Armenijo in Ukrajino, kar bo ustvarilo nove priložnosti za potrošnike in operaterje.

Pozdravile so sporazume z Armenijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino o njihovi pridružitvi programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (2021–2027).

• Obzorje Evropa (ozadje)
• Pridružitev Armenije programu Obzorje Evropa (Evropska komisija)
• Pridružitev Gruzije programu Obzorje Evropa (Evropska komisija)
• Pridružitev Republike Moldavije programu Obzorje Evropa (Evropska komisija)
• Pridružitev Ukrajine programu Obzorje Evropa (Evropska komisija)

Voditelji in voditeljice si bodo prizadevali za krepitev okoljske odpornosti in odpornosti na podnebne spremembe, tako da bodo z naložbami in sodelovanjem na področju krožnega gospodarstva, zelene rasti in prilagajanja podnebnim spremembam ter krepitvijo biotske raznovrstnosti spodbujali zeleni prehod.

EU podpira prizadevanja partnerskih držav, da bi do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost s postopnim opuščanjem premoga in ambicioznejšimi nacionalno določenimi prispevki ter pospešitvijo njihovega uresničevanja v skladu s zavezami s konference COP26.

Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020

Voditelji in voditeljice so se zavezali, da bodo okrepili sodelovanje na podlagi politike vzhodnega partnerstva po letu 2020.

Pet dolgoročnih ciljev politike vzhodnega partnerstva po letu 2020 izpostavlja okrevanje, odpornost in reforme kot ključne gradnike prihodnjega programa. Dolgoročni cilji so:

• oblikovanje odpornih, trajnostnih in povezanih gospodarstev
• zagotavljanje odgovornih institucij, pravne države in varnosti
• razvijanje okoljske odpornosti in odpornosti na podnebne spremembe
• uresničevanje odporne digitalne preobrazbe
• ustvarjanje odpornih, pravičnih in vključujočih družb z zagotovljeno enakostjo spolov

Te cilje spremlja ambiciozen regionalni načrt za gospodarske naložbe v višini 2,3 milijarde evrov (vključno z vodilnimi pobudami za posamezne države) za podporo socialno-ekonomskemu okrevanju po pandemiji COVID-19 in krepitev dolgoročnejše odpornosti s pospeševanjem zelene in digitalne preobrazbe. Načrt naj bi po pričakovanjih spodbudil do 17 milijard evrov javnih in zasebnih naložb.

Prve naložbe, ki prispevajo k ciljem gospodarskega in naložbenega načrta, vključujejo naslednje:

• v Erevan bo dostavljenih 100 pametnih energetsko učinkovitih avtobusov, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju zastojev in onesnaženosti zraka (Armenija)
• v podeželskih delih Gruzije bodo v 1 000 občinah dobili dostop do visokohitrostne internetne povezave
• izboljšanje povezljivosti in umestitev Moldavije v vseevropsko prometno omrežje
• povečanje energetske učinkovitosti stavb v Moldaviji in Ukrajini
• podpora malim in srednjim podjetjem v Azerbajdžanu in Ukrajini

Ta načrt sledi znatni podpori za boj proti pandemiji v okviru pristopa Ekipe Evropa ter stalni podpori cepljenju in razvoju digitalnih COVID potrdil.

• Prihodnje prednostne naloge vzhodnega partnerstva (informativno gradivo Evropske komisije)
• Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020 (ozadje)

Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020 je bila določena v skupnem sporočilu Evropske komisije in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko iz marca 2020. Svet je sporočilo in njegove cilje pozdravil v sklepih iz maja 2020, voditelji in voditeljice držav vzhodnega partnerstva pa na srečanju prek videokonference junija 2020. Dodatne podrobnosti o novem programu so navedene v skupnem delovnem dokumentu služb, sprejetem julija 2021.

• Skupno sporočilo: Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020, 18. marec 2020 (Eur-Lex)
• Sklepi Sveta o politiki vzhodnega partnerstva po letu 2020, 11. maj 2020
• Skupni delovni dokument služb z naslovom „Okrevanje, odpornost in reforme: prednostne naloge vzhodnega partnerstva po letu 2020“, julij 2021

Solidarnost

Voditelji in voditeljice so opozorili, da socialno-ekonomsko okrevanje in dolgoročni razvoj po pandemiji COVID-19 zagotavljata priložnost za krepitev odpornosti z vlaganjem v trajnostno povezljivost ter pospeševanjem zelenega in digitalnega prehoda.

Priznali so, da so EU in njene države članice še naprej zavezane podpori partnerskim državam pri spopadanju s pandemijo in procesu cepljenja, boju proti dezinformacijam v zvezi s cepljenjem in spodbujanju dolgoročne odpornosti na zdravje.

EU in njene države članice so v okviru globalnega odziva Ekipe Evropa na COVID-19 zagotovile 2,5 milijarde evrov za podporo partnerskim državam pri spopadanju z zdravstveno krizo zaradi koronavirusa in dolgoročnem socialno-ekonomskem okrevanju. V ta znesek je vključeno skoraj 1,5 milijarde evrov makrofinančne pomoči Gruziji, Republiki Moldaviji in Ukrajini.

Za podporo procesu cepljenja in dostopu do cepiv je bilo namenjenih 75 milijonov evrov. Ta znesek zajema 40 milijonov evrov za tekoči projekt SZO za zagotavljanje cepiv in mehanizem v vrednosti 35 milijonov evrov, ki ga usklajuje Poljska in ki bo olajšal dobavo cepiv državam vzhodnega partnerstva iz držav članic, poleg več kot 13 milijonov odmerkov, ki so bili do zdaj darovani prek instrumenta COVAX in mehanizma EU za zagotavljanje dostopa do cepiv. V naslednjih tednih se že pričakuje donacija v okviru te sheme z več kot 400 000 odmerki cepiv BioNTech/Pfizer, ki jih bo Portugalska poslala v Armenijo.

Voditelji in voditeljice so pozdravili vzajemno priznavanje digitalnih COVID potrdil z Armenijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino ter kmalu tudi Azerbajdžanom, kar omogoča varnejše in lažje potovanje v EU in iz nje.

• Podpora EU državam vzhodnega partnerstva pri spopadanju s COVID-19 (informativno gradivo Evropske komisije)

Skupna odgovornost

Voditelji in voditeljice so pozvali k večji skupni odgovornosti in ponovno potrdili pomen vključujočega sodelovanja vseh delov družbe. Poudarili so, da je treba še bolj sodelovati s civilno družbo, zlasti z mladimi, ter se zavzemati za enakost spolov, strpnost in medkulturni dialog.

Sodelovanje s civilno družbo, tudi prek foruma civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva in številnejših stikov z lokalnimi organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji ter njim namenjene ciljno usmerjene podpore, ostaja sestavni del tega partnerstva.

Dodatne pobude

Pred vrhom so se začele izvajati številne nadaljnje pobude v podporo vzhodnemu partnerstvu.

Nova služba vzhodnega partnerstva za podporo trgovini je del pobude EU4Business. Njen namen je spodbuditi trgovinsko konkurenčnost mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) v državah vzhodnega partnerstva in EU.

• Spletišče službe vzhodnega partnerstva za podporo trgovini

Sporazum o financiranju za proračunsko podporo Moldaviji v višini 60 milijonov evrov bo tej državi pomagal pri obvladovanju posledic hude plinske krize. Ta sporazum, ki je bil napovedan na 6. seji pridružitvenega sveta EU-Moldavija 28. oktobra 2021 in podpisan 15. decembra 2021, bo v pomoč pri podpori najranljivejšim državljanom, ki se soočajo z vse večjimi računi za energijo.

• EU in Republika Moldavija okrepili prizadevanja za reforme in sodelovanje pri njih (sporočilo za javnost Evropske komisije)

Evropska komisija je mobilizirala nov sveženj pomoči v višini 30 milijonov evrov za podporo prebivalcem in prebivalkam Belorusije v državi in zunaj nje. V okviru tega svežnja naj bi zagotovili podporo mladim, neodvisnim medijem, MSP v izgnanstvu in kulturnim akterjem.

• EU še okrepila podporo prebivalcem Belorusije (sporočilo za javnost Evropske komisije)

Vzhodno partnerstvo prinaša rezultate

• Trgovina med EU in vzhodnim partnerstvom je leta 2020 presegla 65 milijard evrov (+ 22 % v desetih letih).
• EU je največja trgovinska partnerica štirih od šestih držav vzhodnega partnerstva.
• EU zagotavlja podporo za več kot 185 000 MSP v državah vzhodnega partnerstva, s čimer je bilo ustvarjenih ali ohranjenih 1,65 milijona delovnih mest.
• Mladim je bilo zagotovljenih več kot 80 000 priložnosti za izmenjavo.
• Skoraj 50 % lokalnih oblasti v državah vzhodnega partnerstva se je zavezalo zmanjšanju emisij CO2.

Osrednji spremljevalni dogodki

Vzhodno partnerstvo presega medvladne odnose. Na spremljevalnih posebnih dogodkih ob robu vrha tesno sodelujejo mladi, lokalne oblasti, civilna družba, mediji, podjetja in drugi deležniki.

Udeleženci in udeleženke srečanja visokih uradnikov in uradnic so predlagali prednostne naloge in cilje na podlagi skupnega delovnega dokumenta služb.

• Skupni delovni dokument služb z naslovom „Okrevanje, odpornost in reforme: prednostne naloge vzhodnega partnerstva po letu 2020“, julij 2021

Zunanji ministri in ministrice vzhodnega partnerstva so izmenjali mnenja o tem, kako bi lahko partnerstvo napredovalo, pri čemer so posebno pozornost namenili vprašanjem na področju upravljanja in naložb ter krepitvi partnerstva za odpornost, okrevanje in reforme.

• Srečanje zunanjih ministrov in ministric vzhodnega partnerstva

Na petem forumu mladih vzhodnega partnerstva, spletnem dogodku, ki je potekal 23. in 24. novembra, so mladi, mladinski delavci in delavke ter oblikovalci in oblikovalke politik sodelovali v razpravah o vrednotah in udeležbi mladih v demokratičnih procesih ter razpravljali o ključnih dosežkih, izzivih in priložnostih za udeležbo mladih v okviru prednostnih nalog pobude vzhodnega partnerstva po letu 2020.

• Peti forum mladih vzhodnega partnerstva (novica)
• Forum mladih razpravlja o ključnih vprašanjih pred vrhom vzhodnega partnerstva (spletno mesto EU Neighbours East)
• Mladi vzhodnega partnerstva (informativno gradivo)

13. letna skupščina foruma civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva je potekala na spletu med 30. novembrom in 2. decembrom 2021. Povezala je več kot 300 organizacij civilne družbe ter nosilcev odločanja iz držav vzhodnega partnerstva in EU, da bi razpravljali o končnih ukrepih in izzivih pred vrhom, pa tudi o ambicijah in ciljih politike, določenih v novih političnih dokumentih.

• Govor predsednika Charlesa Michela na skupščini civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva
• Forum civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva (spletno mesto)

Evropska komisija in nemški svet za zunanje odnose sta organizirala dogodek na visoki ravni v okviru mreže možganskih trustov o vzhodnem partnerstvu. Prvi tovrstni dogodek je bil organiziran septembra 2020 na temo „Vzhodno partnerstvo EU v kriznih časih“.

• Mreža možganskih trustov o vzhodnem partnerstvu (nemški svet za zunanje odnose)

Na deseti letni konferenci regionalnih in lokalnih oblasti (CORLEAP) za vzhodno partnerstvo je bil poudarek na pomenu poglabljanja vezi z lokalnimi oblastmi v državah vzhodnega partnerstva.

Ozadje

Države vzhodnega partnerstva: dejstva in številke

• Odnosi med EU in Armenijo – informativni pregled (ESZD)
• Odnosi med EU in Azerbajdžanom – informativni pregled (ESZD)
• Odnosi med EU in Belorusijo – informativni pregled (ESZD)
• Odnosi med EU in Gruzijo – informativni pregled (ESZD)
• Odnosi med EU in Moldavijo – informativni pregled (ESZD)
• Odnosi med EU in Ukrajino – informativni pregled (ESZD)

Portal EU Neighbours East

Na tem informativnem portalu so predstavljene najnovejše informacije o sodelovanju EU z vzhodnimi partnericami, tj. Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino. Vsebuje tudi posebno stran o šestem vrhu vzhodnega partnerstva, ki je na voljo v osmih jezikih.

• Vrh vzhodnega partnerstva (en)
• САММИТ ВОСТОЧНОГО ПАРТНЕРСТВА (ru)
• ԱԼԳ ԳԱԳԱԹՆԱԺՈՂՈՎ (hy)
• ŞT SAMMİTİ (az)
• САМІТ УП (by)
• აღმოსავლეთ პარტნიორობის სამიტი (ka)
• SUMMITUL PAE (ro)
• САМІТ СП (uk)

Prejšnji vrh

Peti vrh vzhodnega partnerstva je potekal leta 2017.

• Vrh vzhodnega partnerstva, 24. november 2017

20 ciljev za leto 2020

Voditelji in voditeljice so na vrhu leta 2017 sprejeli 20 ciljev za leto 2020 – ambiciozen delovni načrt za izboljšanje življenja državljanov in državljank v državah vzhodnega partnerstva, ki je osredotočen na štiri prednostna področja sodelovanja.

• 20 ciljev za leto 2020 (ozadje)
• 20 ciljev za leto 2020: oprijemljivi rezultati za državljane in državljanke (informativno gradivo ESZD)

Posvetovanje o prihodnosti vzhodnega partnerstva, ki je potekalo ob njegovi deseti obletnici, je pokazalo, da teh 20 ciljev ustreza svojemu namenu ter prinaša konkretne in oprijemljive rezultate.

Mladi evropski ambasadorji (YEA)

EU je pobudo YEA začela izvajati junija 2016, ko je bilo za mlade evropske ambasadorje imenovanih prvih 100 mladih. Gre za nepolitično in prostovoljno mrežo proaktivnih mladih iz držav vzhodnega partnerstva, EU in Združenega kraljestva, ki se želijo povezovati, komunicirati in sodelovati za boljšo prihodnost. Trenutno je v 34 državah dejavnih več kot 700 mladih evropskih ambasadorjev.

V okviru priprav na šesti vrh vzhodnega partnerstva mladi evropski ambasadorji v vsaki državi vzhodnega partnerstva organizirajo tematske razprave na vodilnih medijskih kanalih, ki se prek priljubljenih platform prenašajo v živo več sto tisoč ljudem. Teme razprav izberejo sami, pri čemer se osredotočajo na prihodnje naložbe in področja sodelovanja EU, ki so pomembna za mlade, pri čemer se opirajo na dnevni red vrha na visoki ravni.

Razprave se prenašajo v živo na strani portala EU Neighbours East na Facebooku.

• Mladi evropski ambasadorji (EU Neighbours East)
• EU Neighbours East (Facebook)

Dezinformacije o vzhodnem partnerstvu

Vzhodno partnerstvo in njegovi člani so tarče dezinformacijskih kampanj, zaradi katerih državljani in državljanke nimajo jasnih in preverljivih informacij o pobudi in njenih koristih.

Projektna skupina East Stratcom (Evropska služba za zunanje delovanje) je pripravila informativni pregled, da bi razkrila najpogostejše dezinformacijske diskurze v zvezi z vzhodnim partnerstvom in partnerskimi državami.

• Dezinformacije o vzhodnem partnerstvu (EUvsDisinfo)

Koristne povezave

• Vzhodno partnerstvo (ozadje)
• Vzhodno partnerstvo (ESZD)
• Vzhodno partnerstvo (Evropska komisija)