"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (promet), 4. december 2023
Glavni rezultati
Svet je sprejel stališče („splošni pristop“) glede delov zakonodajnih svežnjev o varnosti v cestnem prometu in pomorski varnosti, o revidirani uredbi o odmorih in času počitka v sektorju občasnega prevoza potnikov ter o predlagani uredbi o obračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev.
Svet se je seznanil tudi s poročilom o napredku glede predloga Komisije za spremembo direktive o težah in merah težkih vozil. Predsedstvo je nazadnje ministrom in ministricam poročalo o stanju drugih zakonodajnih aktov.
Seja je bila zelo uspešna: dosegli smo osem dogovorov o ključnih zakonodajnih dosjejih, vključno z reformo vozniških dovoljenj, čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških in direktivami o pomorski varnosti. To bo Svetu omogočilo, da začne pogovore z Evropskim parlamentom in končno zaključi te dosjeje v sedanjem zakonodajnem obdobju.
Óscar Puente, španski minister za promet in trajnostno mobilnost
Varnost v cestnem prometu
Svet je sprejel splošni pristop glede četrte reforme zakonodaje o vozniških dovoljenjih, katere cilj je izboljšati varnost v cestnem prometu in olajšati prosto gibanje. Reforma zajema izboljšanje vozniških spretnosti, znanja in izkušenj, na primer s posodobitvijo elementov, vključenih v vozniške izpite, ter uvedbo vseevropskega sistema za vožnjo s spremstvom za vozniško dovoljenje kategorije B. Uvedeni so tudi ukrepi za zmanjšanje nevarnega vedenja, vključno s posodobljenimi pravili o psihofizični sposobnosti ter sistemom poskusne dobe za voznike začetnike po vsej EU. S predlogom se uvaja tudi možnost digitalnih vozniških dovoljenj skupaj z okvirom za upravno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter zagotavlja poenostavitev upravnih postopkov in zahtev.
Svet je sprejel tudi splošni pristop glede čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, katerega cilj je dodatno izboljšati varnost v cestnem prometu z razširitvijo področja uporabe direktive na druge prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, ter zagotoviti, da nerezidenčni vozniki pri vožnji v drugih državah članicah spoštujejo prometne predpise, in sicer s krepitvijo mehanizmov za medsebojno pomoč med državami članicami za lažjo identifikacijo zadevne osebe in izterjavo glob za prometne prekrške. Njegov cilj je tudi izboljšati varstvo temeljnih pravic nerezidenčnih voznikov.
Ministri in ministrice so se strinjali, da so ti zakonodajni akti pomembni, ter izpostavili njihov prispevek k viziji EU za „nič smrtnih žrtev in nič hudih poškodb“ na evropskih cestah do leta 2050. Stališča Sveta bodo služila kot pogajalski mandati za prihodnje pogovore z Evropskim parlamentom.
Svet je sprejel stališče o štirih predlogih v zvezi s pomorsko inšpekcijo države pristanišča, onesnaževanjem morja z ladij, skladnostjo z zahtevami države zastave in preiskovanjem nesreč v sektorju pomorskega prometa, ki so bili predloženi kot del zakonodajnega svežnja o pomorski varnosti. Cilj predlogov je posodobiti pravila EU o pomorski varnosti in zmanjšati onesnaževanje voda z ladij ter EU dati na voljo nova orodja za podporo čistemu in sodobnemu ladijskemu prometu.
Kar zadeva pomorske nesreče, je bila potrebna uskladitev s kodeksom IMO za preiskovanje nesreč. S stališčem Sveta se poleg tega razširja področje uporabe direktive na mala ribiška plovila. Spremembe Sveta se osredotočajo tudi na zagotavljanje neodvisnosti organov za preiskovanje nesreč in zaupnosti ugotovitev.
Stališče Sveta o direktivi o pomorski inšpekciji države pristanišča je osredotočeno na zagotavljanje, da so pravila usklajena z dogovorjenimi postopki iz Pariškega memoranduma o soglasju, in vključuje dodatne določbe že veljavnih konvencij IMO. Obravnavana so bila tudi pravila o ustreznem deležu inšpekcijskih pregledov, odlogih inšpekcijskih pregledov in zavrnitvi dostopa. Uveden je bil še prostovoljni sistem nadzora velikih ribiških plovil. Z besedilom se uvaja tudi sprememba rizičnega profila, pri čemer se je Svet dogovoril o vključitvi okoljskega parametra. V rizični profil so vključene tudi pomanjkljivosti, povezane s socialnimi vidiki pri izvajanju Konvencije MOD. Nazadnje se stališče Sveta nanaša tudi na uporabo elektronskih potrdil, ki se spodbuja.
Direktiva o zahtevah države zastave je bil najbolj zapleten dosje, o katerem se je bilo treba pogajati. Stališče Sveta v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije vsebuje več sprememb. Z njim se besedilo usklajuje s kodeksom o izvajanju instrumentov IMO (Kodeks III). V njem so obravnavani potrebni človeški viri za zagotavljanje skladnosti na ravni upravnega organa države zastave, podatki, ki jih je treba sporočati Komisiji, in prostovoljna uporaba podatkovne zbirke za izmenjavo informacij o elektronskih potrdilih, pri čemer se uporablja informacijska podatkovna zbirka. Stališče Sveta vključuje kontrole, ki se lahko izvajajo na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju. Nazadnje je v njem obravnavana krepitev zmogljivosti za izvajanje potrebnih upravnih nalog, vsebuje pa tudi odstopanja za neobalne države članice.
S stališčem Sveta o direktivi o onesnaževanju morja z ladij se uvaja sistem upravnih sankcij, s čimer se ustvarja ločitev od nove direktive o okoljski kriminaliteti. Svet je v svojem stališču besedilo še bolj uskladil s konvencijo MARPOL, državam članicam pa omogočil, da režim upravnih sankcij prilagodijo nacionalni zakonodaji. Poleg tega je predvidel prožnost za obveznosti beleženja in poročanja, da državam članicam ne bi naložil prekomernega upravnega bremena, neobalnim državam članicam pa omogočil, da odstopajo od nekaterih določb.
Stališča Sveta zagotavljajo enake konkurenčne pogoje v tem sektorju, z digitalizacijo in tesnejšim sodelovanjem na ravni EU pa tudi izboljšujejo izvajanje in izvrševanje. Ministrice in ministri, ki so v celoti podprli te cilje, so se strinjali, da revidirane direktive predstavljajo izhodišče za varnejši in čistejši pomorski promet v Evropi. Stališča Sveta bodo služila kot pogajalski mandati za začetek pogovorov z Evropskim parlamentom.
Svet je sprejel stališče o revidirani uredbi o času počitka in odmorih za voznike v sektorju občasnega potniškega prevoza. Nova pravila naj bi bolje odražala značilnosti sektorja in s tem povezane delovne vzorce ter zagotovila določeno prožnost pri porazdelitvi odmorov in začetku počitka, ne da bi se skrajšal zagotovljeni minimalni počitek ali spremenile omejitve časa vožnje. Ministrice in ministri so izpostavili socialno razsežnost predloga, saj poklicni vozniki delajo pod velikim pritiskom, zato je treba njihove odmore in počitek zaščititi. Poudarili so tudi, da imajo vozniki v tem sektorju zaradi izjemno sezonske narave in razlik v prevoženih razdaljah drugačen delovni ritem kot vozniki v tovornem ali linijskem potniškem prometu. Stališče Sveta bo služilo kot pogajalski mandat za prihodnje pogovore z Evropskim parlamentom.
Obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev
Svet je sprejel stališče glede uredbe o obračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev. Cilj predloga, ki je del svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu, je izboljšati izračunavanje emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev in zagotavljanje informacij o njih, da bi lahko stranke izbrale najbolj trajnostne možnosti prevoza.
Stališče Sveta zdaj vključuje prožnost za mala in srednja podjetja, preverjenih podatkov in že akreditiranih preveriteljev, na primer v pomorskem sektorju in letalstvu, pa ni treba ponovno preverjati, kar je skladno z nedavno zakonodajo iz svežnja „Pripravljeni na 55“. Poleg tega bi morala Komisija razviti orodje za pomoč malim in srednjim podjetjem. Nazadnje besedilo Sveta dopušča možnost, da bi se v prihodnje upoštevale emisije v življenjskem ciklu. Stališče Sveta bo služilo kot pogajalski mandat za začetek pogovorov z Evropskim parlamentom.
Svet se je seznanil s poročilom o napredku glede predloga Komisije o največjih dovoljenih težah in merah težkih vozil, ki je prav tako sestavni del svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu. Cilj predloga je uvesti spodbude za naložbe v brezemisijske tehnologije in energijsko učinkovite rešitve v sektorju cestnega prometa. Ministrice in ministri so se strinjali, da predlog pomeni pomembno podporo za prehod prometnega sektorja na okolju prijaznejše rešitve.
Predsedstvo je Svet seznanilo s stanjem glede drugih zakonodajnih predlogov, vključno z revizijo uredbe o smernicah EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), svežnjem o enotnem evropskem nebu 2+ (SES2+) in direktivo o učinku določenih prepovedi vožnje po vsej EU.
Hrvaška, ciprska, grška, italijanska, malteška in portugalska delegacija so Svetu poročale o težavah v sektorju pomorskega tovornega prometa, povezanimi z izvajanjem direktive o sistemu za trgovanje z emisijami (ETS).
Nizozemska in avstrijska delegacija sta opozorili na problem utrujenosti evropskih pilotov.
Poljska, slovaška in madžarska delegacija so Svet seznanile s tem, kako sporazum med EU in Ukrajino o cestnem prevozu blaga vpliva na prometni sektor.
Italijanska delegacija je Svet opozorila na strateški pomen alpskeregije za evropsko prometno povezljivost.
Belgijska delegacija je predstavila svoje prednostne naloge in delovni program za prvo polovico leta 2024.
Neformalno kosilo
Ministrice in ministri so med neformalnim kosilom izmenjali mnenja o financiranju infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Strinjali so se, da je politika TEN-T ključni instrument za razvoj skladne, povezane in visokokakovostne prometne infrastrukture po vsej EU, ki z brezhibnimi čezmejnimi prometnimi sistemi brez manjkajočih povezav ali ozkih grl krepi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU. V zvezi s tem so razpravljali o tem, kako bi lahko z Instrumentom za povezovanje Evrope bolje zagotovili največjo možno dodano vrednost EU s poudarkom na čezmejnih povezavah in oblikovanjem najučinkovitejše strategije za prevozna sredstva v Evropi. Razpravljali so tudi o morebitnih prednostnih nalogah v okviru tega instrumenta v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034.
Seja je bila zelo uspešna: dosegli smo osem dogovorov o ključnih zakonodajnih dosjejih, vključno z reformo vozniških dovoljenj, čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških in direktivami o pomorski varnosti. To bo Svetu omogočilo, da začne pogovore z Evropskim parlamentom in končno zaključi te dosjeje v sedanjem zakonodajnem obdobju.