Čista in trajnostna mobilnost
Razogljičenje prometnega sektorja je ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev EU. Cilj pravil EU je zagotoviti bolj trajnostno mobilnost in hkrati povezljivost po vsej EU.
Podnebni cilji in prometni sektor
EU podpira razvoj prometnih sistemov, da bi spodbujali enotni trg in povečali povezljivost med evropskimi regijami, hkrati pa ta sektor razogljičili.
Države EU so se s Pariškim sporazumom zavezale, da bodo do leta 2050 zagotovile podnebno nevtralnost EU. Za dosego tega cilja bo EU do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu zmanjšala za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in jih nato do leta 2050 še naprej postopoma zmanjševala.
K temu mora prispevati tudi prometni sektor, ki ga bo treba preoblikovati, da se bodo do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 90 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990).
Promet povzroča četrtino emisij toplogrednih plinov v EU
Napredek pri zmanjševanju emisij je bil pri prometu počasnejši kot v drugih gospodarskih sektorjih. Medtem ko so se emisije v drugih sektorjih znatno zmanjšale, so se emisije iz prometa v zadnjih letih povečale. Potniški in tovorni promet v EU mora nujno postati učinkovitejši in manj odvisen od fosilnih goriv.
Svet je leta 2021 sprejel sklepe o strategiji Komisije za pametno in trajnostno mobilnost, v katerih so opisani cilji EU za zeleno, pametno in odporno mobilnost v EU.
Sveženj „Pripravljeni na 55“ je sklop političnih pobud in zakonov za doseganje cilja zmanjšanja emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in vključuje ključne pobude za pomoč pri razogljičenju cestnega, zračnega in pomorskega prometa.
V nadaljevanju so navedene nekatere najnovejše politične pobude EU za bolj trajnostno mobilnost.
Ceste
Avtomobili in kombinirana vozila: standardi za emisije CO2
Cestni promet povzroča največji delež emisij toplogrednih plinov iz prometa. Zgolj avtomobili ustvarijo 12 % vseh emisij ogljikovega dioksida (CO2) v EU.
Svet je marca 2023 z revizijo uredbe EU iz leta 2019 sprejel nova pravila za nadaljnje zmanjšanje emisij CO2 iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil.
Revidirana pravila določajo cilje za postopno zmanjševanje emisij. Med letoma 2030 in 2034 bo treba emisije novih avtomobilov zmanjšati za 55 %, emisije novih kombiniranih vozil pa za 50 % v primerjavi s cilji za leto 2021.
Od leta 2035 bodo morali biti vsi novi avtomobili in kombinirana vozila brezemisijski.
Tovornjaki in avtobusi: standardi za emisije CO2
Svet je maja 2024 sprejel nova pravila za krepitev standardov emisijskih vrednosti za težka vozila. Uredba posodablja pravila iz leta 2019, da bi EU lažje dosegla svoje ambicije v boju proti podnebnim spremembam.
Namen uredbe je, da se z ambicioznejšimi cilji glede zmanjšanja emisij za leto 2030 (–45 %) in uvedbo novih ciljev za leti 2035 (–65 %) in 2040 (–90 %) zmanjšajo emisije CO2 v sektorju cestnega prometa v skladu s podnebnimi cilji EU.
S pravili se razširja področje uporabe prejšnje uredbe, da bi za skoraj vsa nova težka vozila s certificiranimi emisijami CO₂, vključno z manjšimi tovornjaki, mestnimi avtobusi, drugimi avtobusi in priklopniki, veljali cilji glede zmanjšanja emisij.
V skladu z novimi pravili bodo morali biti vsi novi mestni avtobusi do leta 2035 brezemisijski. Za medkrajevne avtobuse bodo še naprej veljali splošni cilji.
Svet je oktobra 2023 dosegel dogovor (splošni pristop) glede predloga. Pogajalci in pogajalke Sveta in Evropskega parlamenta so januarja 2024 dosegli začasni politični dogovor o teh pravilih. Svet jih je sprejel maja 2024.
Euro 7
EU je poleg določitve emisijskih standardov za vozila sprejela tudi pravila, ki bodo pripomogla k zmanjšanju drugih emisij onesnaževal zraka iz cestnega prometa.
Uredba Euro 7 določa pravila za emisije, ki dopolnjujejo navedene zgornje mejne vrednosti za CO2, zadeva pa tudi druge elemente, ki onesnažujejo okolje. To vključuje onesnaževanje, ki ga povzročajo obraba pnevmatik, zavore in baterije.
Pravila v enem samem pravnem aktu zajemajo avtomobile, kombinirana vozila in težka vozila.
Svet je septembra 2023 sprejel splošni pristop glede uredbe. Svet in Evropski parlament sta decembra 2023 dosegla začasni dogovor o predlogu. Svet je novo uredbo sprejel aprila 2024.
Zaračunavanje cestnih pristojbin
V zakonodaji EU so določena pravila za zaračunavanje cestnih pristojbin za uporabo določene infrastrukture za težka vozila v državah članicah.
Svet je novembra 2021 prižgal zeleno luč za revizijo teh pravil, ki se skupaj imenujejo direktiva o evrovinjeti. Cilj revidirane zakonodaje je spodbujati okolju prijaznejši in učinkovitejši promet ter vključuje novo shemo za emisije CO2, da bi zmanjšali ogljični odtis tega sektorja v skladu z evropskim zelenim dogovorom in Pariškim sporazumom.
Direktiva je začela veljati marca 2022.
Železnice
Železniški promet, ki je večinoma električni, je najbolj trajnostna oblika prometa. Po podatkih Evropske agencije za okolje je leta 2018 v železniškem sektorju nastalo le 0,4 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU.
Svet je leta 2021 sprejel sklepe o železnici kot elementu pametnejše in bolj trajnostne mobilnosti v EU. Ministri in ministrice EU so poudarili potrebo po nadaljnjem razvoju železniškega prevoza potnikov in blaga v EU.
Komisija je v okviru svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu 11. julija 2023 predstavila predlog o uporabi zmogljivosti železniške infrastrukture. Ta pobuda vključuje ukrepe za boljše upravljanje in usklajevanje ter s tem povečanje zmogljivosti železnic. Svet se je junija 2024 dogovoril o pogajalskem stališču glede predloga.
Pravice potnikov v železniškem prometu
EU je leta 2021 revidirala pravila o potnikih v železniškem prometu, da bi bolje zaščitila njihove pravice, zlasti pravice invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo. S temi določbami se podpira tudi čista mobilnost, saj potniki enostavneje prevažajo kolesa na vlakih.
Revidirana pravila prevoznike v železniškem prometu obvezujejo, da namestijo mesta za kolesa in potnike obvestijo o razpoložljivih zmogljivostih. Praviloma naj bi bila na vsakem evropskem vlaku vsaj štiri mesta za kolesa.
Nova pravila so začela veljati junija 2021.
Letalstvo
ReFuelEU za letalstvo: trajnostna letalska goriva
Trajnostna letalska goriva (biogoriva, sintetična letalska goriva in reciklirana ogljična letalska goriva) so eno ključnih kratkoročnih in srednjeročnih orodij za znatno zmanjšanje emisij zrakoplovov. Vendar je ta potencial v veliki meri neizkoriščen, saj razvoj trajnostnih letalskih goriv ovirajo nizka raven ponudbe in cene, ki so veliko višje od cen fosilnih goriv. Zato taka goriva predstavljajo le 0,05 % skupne porabe goriva v letalskem sektorju.
Cilj uredbe ReFuelEU za letalstvo v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ je zmanjšati okoljski odtis letalskega sektorja in pomagati EU pri doseganju njenih podnebnih ciljev z večjo uporabo trajnostnih letalskih goriv, hkrati pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje za trajnostni sektor zračnega prevoza. V skladu z novimi pravili bodo morali dobavitelji letalskega goriva do leta 2050 povečati delež trajnostnih goriv do 70 %.
Aprila 2023 je bil z Evropskim parlamentom dosežen začasni dogovor glede predloga, oktobra 2023 pa je Svet uredbo sprejel.
Pripravljeni na 55: pospeševanje uporabe okolju prijaznejših goriv v letalskem in pomorskem sektorju (Infografika)
Trajnostnost mednarodnega letalstva
Vse države EU so članice Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Skupaj z drugimi članicami si prizadevajo za izboljšanje okoljske učinkovitosti letalstva.
Da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke mednarodnega civilnega letalstva na podnebje in spodbudili trajnostno rast mednarodnega letalstva, ICAO pripravlja več ukrepov, ki vključujejo:
- izboljšave letalske tehnologije
- operativne izboljšave
- trajnostna letalska goriva
- CORSIA (shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika v mednarodnem letalstvu)
EU je junija 2020 potrdila, da bo v shemi CORSIA sodelovala že od začetka prostovoljne faze 1. januarja 2021. Poleg tega je Svet decembra 2022 sprejel sklep, s katerim je državam članicam omogočil izpolnjevanje nekaterih obveznosti v okviru sheme CORSIA.
Komisija je julija 2021 v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ predstavila predlog za revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami v zvezi z letalstvom, da bi povečala prispevek sektorja k podnebni politiki EU in izvajanju sheme CORSIA v EU. Svet je nova pravila sprejel aprila 2023.
- Svet sprejel sklep o zahtevah za poravnavo emisij iz letalstva (CORSIA) (sporočilo za javnost, 19. december 2022)
- „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel ključne zakonodajne akte, s katerimi se uresničujejo podnebni cilji za leto 2030 (sporočilo za javnost, 25. april 2023)
- Mednarodna organizacija civilnega letalstva – ICAO
Enotno evropsko nebo
Institucije EU si prizadevajo za razvoj skupnih pravil in ciljev na področju upravljanja evropskega zračnega prostora v okviru enotnega evropskega neba. Učinkovito upravljanje zračnega prometa bi moralo prispevati k zmanjšanju emisij v tem sektorju in zagotavljanju zadostne zmogljivosti in povečanju stroškovne učinkovitosti.
Komisija je 22. septembra 2020 pripravila spremenjeni predlog za spremembo veljavne uredbe. Svet se je junija 2021 dogovoril o splošnem pristopu glede reforme enotnega evropskega neba.
Svet in Evropski parlament sta marca 2024 dosegla začasni dogovor o reformi, ki ga morata odobriti obe instituciji. Svet je stališče v prvi obravnavi glede reforme sprejel septembra 2024.
Pomorski prevoz
FuelEU za pomorstvo: razogljičena goriva
Pobuda FuelEU za pomorstvo, ki je del svežnja „Pripravljeni na 55“, bo pripomogla k pospešitvi uporabe obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu.
Cilj je do leta 2050 doseči do 80-odstotno zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov pri energiji, ki jo ladje porabijo na krovu, in sicer s spodbujanjem uporabe bolj trajnostnih goriv na ladjah, ki uporabljajo pristanišča EU, hkrati pa poskrbeti, da se bo pomorski promet odvijal nemoteno in da ne bo prihajalo do izkrivljanj na notranjem trgu.
Svet je nova pravila sprejel julija 2023.
EU si v okviru Mednarodne pomorske organizacije prizadeva tudi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij. Julija 2023 je bila sprejeta revidirana strategija Mednarodne pomorske organizacije za zmanjšanje emisij, katere cilj je, da bi do leta 2050 dosegli ničelno stopnjo neto emisij. Trenutno potekajo razprave o ukrepih za njeno izvajanje.
Predsedstvo Sveta in druge države članice EU se udeležujejo zasedanj navedene organizacije ter dejavno prispevajo k razvoju okoljskih in drugih ukrepov. V organizacijo so včlanjene vse države članice EU.
Čistejša morja
Svet pripravlja sklop zakonodaje, imenovan „sveženj o pomorski varnosti“, da bi zagotovili čistejši ladijski promet v EU. Sklop vključuje ukrepe o:
- pomorski inšpekciji države pristanišča
- onesnaževanju morja z ladij
- skladnosti z zahtevami države zastave
- preiskavah nesreč
- reviziji mandata Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA)
Namen je posodobiti pravila EU o pomorski varnosti in zmanjšati onesnaževanje voda z ladij.
Multimodalnost
Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)
Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), ki je bilo vzpostavljeno leta 1996, je bilo zasnovano, da bi določili merila za čezmejne projekte, ki vodijo k vseevropski povezljivosti.
Sedanje smernice TEN-T, ki so iz leta 2013, so od decembra 2021 v fazi ambiciozne prenove.
Predsedstvo Sveta in pogajalci Evropskega parlamenta so decembra 2023 dosegli začasni dogovor o revidirani uredbi glede smernic EU za razvoj omrežja TEN-T. Svet je uredbo sprejel junija 2024.
Cilj nove zakonodaje je vzpostaviti zanesljivo, nemoteno in visokokakovostno prometno omrežje, ki bo zagotavljalo trajnostno povezljivost po vsej Evropi brez fizičnih prekinitev, ozkih grl in manjkajočih povezav. Omrežje se bo postopoma razvijalo ali nadgrajevalo z novo uredbo, ki bo določala jasne roke za dokončanje omrežja TEN-T v treh fazah:
- jedrno omrežje, ki bo dokončano do leta 2030
- naknadno dodano razširjeno jedrno omrežje, ki bo dokončano do leta 2040
- celovito omrežje, ki bo dokončano do leta 2050
Infrastruktura za alternativna goriva
Cilj uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva je zagotoviti vzpostavitev vseevropske javno dostopne električne polnilne infrastrukture in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v cestnem, letalskem in vodnem sektorju.
Pravila določajo cilje za vzpostavitev polnilnih in oskrbovalnih postaj, med drugim zagotovitev polnilnih postaj na glavnih cestah vsaj na vsakih 60 kilometrov.
Svet je novo uredbo sprejel julija 2023.
Pripravljeni na 55: za bolj trajnostni promet (Infografika)
Inteligentni prevozni sistemi
Svet je sprejel nov okvir za uvedbo inteligentnih prometnih sistemov, da bi pospešili digitalni prehod in pametnejšo mobilnost v EU. Nova pravila so del strategije Komisije za trajnostno in pametno mobilnost.
Inteligentni prometni sistemi (ITS), kot so načrtovalci potovanj, eCall in avtomatizirani avtomobili, korenito spreminjajo naš način gibanja, saj lahko prihranijo čas, zmanjšajo emisije in zastoje ter poenostavljajo načrtovanje potovanja.
Z revidirano direktivo o uvedbi inteligentnih prometnih sistemov, ki jo je Svet sprejel oktobra 2023, naj bi pospešili razpoložljivost in izboljšali interoperabilnost digitalnih podatkov, na podlagi katerih se izvajajo storitve, kot so načrtovalci multimodalnih potovanj in navigacijske storitve. To bo omogočilo komunikacijo med vozili in cestno infrastrukturo, na primer za namene opozarjanja o nepričakovanih dogodkih, kot so prometni zastoji.
Okolju prijaznejši tovorni promet
Tovorni promet povzroča več kot 30 % emisij CO2 iz prometa, pri čemer naj bi se njegov obseg še povečal.
Cilj svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu, ki ga je Komisija predstavila julija 2023, je izboljšati učinkovitost tovornega prometa:
- z uvedbo ukrepov za povečanje njegove učinkovitosti in splošne trajnostnosti
- s spodbujanjem bolj trajnostnih možnosti prevoza, kot so železnice in celinske plovne poti
Svet je decembra 2023 sprejel stališče glede uredbe o obračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev. Cilj predloga je izboljšati obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev in zagotavljanje informacij o njih, da bi potrošniki lahko izbrali najbolj trajnostne možnosti prevoza. Svet se je seznanil tudi s poročilom o napredku pri obravnavi predloga Komisije o največjih dovoljenih težah in merah težkih vozil, ki je bil prav tako predložen kot sestavni del svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu.
Svet se je junija 2024 v okviru svežnja dogovoril o pogajalskem stališču („splošni pristop“) glede uredbe o uporabi zmogljivosti železniške infrastrukture na enotnem evropskem železniškem območju. Pravila naj bi z boljšim načrtovanjem in postopki dodeljevanja ter izboljšanim čezmejnim usklajevanjem povečala razpoložljivost infrastrukture, pričakuje pa se, da bodo znatno prispevala tudi k učinkovitejšemu upravljanju zmogljivosti železniške infrastrukture in prometa.
- Sveženj o okolju prijaznejšem tovornem prometu: Svet sprejel stališče za učinkovitejše upravljanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti in prometa (sporočilo za javnost, 18. junij 2024)
- Sveženj o okolju prijaznem tovornem prometu: Svet sprejel stališče o obračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev (sporočilo za javnost, 4. december 2023)
Financiranje
Instrument za povezovanje Evrope 2021–2027
Spodbujanje trajnostnosti je eden od glavnih ciljev Instrumenta za povezovanje Evrope. Navedeni instrument bo kot ključni mehanizem za financiranje naložb v prometne sisteme EU prispeval k razogljičenju sektorja mobilnosti in s tem k doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Uredba se uporablja retroaktivno, in sicer od 1. januarja 2021.
Prometni sektor bo prejel večino sredstev (približno 25 milijard EUR od 33 milijard EUR), od katerih bo daleč največji delež namenjen železnicam.