Basel III: mednarodni regulativni okvir za banke

Kaj je Basel III?

Izraz „Baselski sporazumi“ se nanaša na tri zaporedne mednarodne sporazume o regulaciji bančništva (Basel I, II in III), ki jih je sklenil Baselski odbor za bančni nadzor.

Baselski odbor za bančni nadzor je pripravil standarde za zagotovitev, da imajo banke in druge kreditne institucije dovolj kapitala in likvidnih sredstev za izpolnjevanje svojih obveznosti in kritje nepričakovanih izgub.

Zadnji sporazum Basel III je bil sprejet na mednarodni ravni za reševanje posledic svetovne finančne krize v obdobju 2007–2008.

Sporazum Basel III se je uvajal postopoma več let, da bi banke imele dovolj časa za prilagoditev novim standardom, jurisdikcije pa za izvedbo teh standardov v svojih pravnih okvirih, in tako je zdaj v EU v veljavi velik del sporazuma.

Svet je 30. maja 2024 sprejel nova pravila, s katerimi se mednarodni sporazum Basel III dokončno izvede v pravu EU. Nova pravila v praksi spreminjajo uredbo o kapitalskih zahtevah in direktivo o kapitalskih zahtevah.

• Reforme Basel III: novi predpisi EU za večjo odpornost bank na gospodarske pretrese (sporočilo za javnost, 30. maj 2024)
• Baselski odbor (banka za mednarodne poravnave)

Na kratko o dokončanju sporazuma Basel III

Baselski okvir od bank zahteva, da dosegajo kapitalske količnike, ki temeljijo na tveganju, s poudarkom na tveganju prilagojenih sredstvih banke. Banke morajo imeti določen znesek regulativnega kapitala za svoja tveganju prilagojena sredstva:

Končni elementi sporazuma Basel III, ki se zdaj izvedejo, so:

• spremembe standardiziranega pristopa k določanju tveganju prilagojenih sredstev: uporaba parametrov, ki so jasno opredeljeni in umerjeni v kapitalskih pravilih
• spremembe pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB), ki bankam omogoča, da same ocenijo parametre, uporabljene pri izračunu tveganju prilagojenih sredstev (kot je uvedba minimalnih vrednosti parametrov v okviru pristopa IRB)
• pristopa IRB ne bo več mogoče uporabiti za nekatere vrste izpostavljenosti
• izstopni prag (merilo, ki določa nižjo spodnjo mejo (prag) za tveganju prilagojena sredstva (rezultati)) banke izračunajo z uporabo svojih notranjih modelov in zdaj ustreza 72,5 % standardiziranega pristopa
• nov okvir za operativno tveganje, tj. tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi in delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov

Kaj je še bilo dogovorjeno?

Poleg izvedbe zadnjega dela sporazuma Basel III so bile dogovorjene tudi druge spremembe Uredbe št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zahtevah) in Direktive 2013/36/EU (direktiva o kapitalskih zahtevah) za:

krepitev odpornosti bank na okoljska, socialna in upravljavska tveganja

zagotovitev močnejšega in bolj usklajenega nadzora in obvladovanja tveganj bank po vsej EU, zlasti v zvezi s podružnicami bank iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje za delovanje v EU

zaščito neodvisnosti bančnih nadzornikov

Kako EU zagotavlja bančno stabilnost in pragmatizem?

EU si prizadeva uravnotežiti regulacijo in inovacije ter hkrati obravnavati nove moteče dejavnike, kot so podnebna kriza in kriptovalute.

Regulacija, vendar brez pretiravanja

Globalne standarde je seveda treba izvesti, hkrati pa moramo zagotoviti, da se upoštevajo posebne značilnosti bančnega sistema EU. Regulacija in inovacije morajo soobstajati, da se bančni sektor ne zaduši.

Da bi to dosegla, EU postopoma uvaja več izjem od zahteve glede izstopnega praga iz sporazuma Basel III. Te izjeme med drugim zadevajo:

• obravnavo nekaterih nepremičninskih kreditov z „nizkim tveganjem“
• posojila neocenjenim podjetjem
• financiranje fizičnih sredstev

EU se je tudi odločila, da bo zagotovila, da se izstopni prag uporablja za posamezne subjekte. Kapital morajo imeti vse ravni skupine (matična družba in tudi hčerinske družbe) in ne le matična (uporaba na ravni skupine).

To ščiti države članice, v katerih se prek hčerinskih družb bančnih skupin odvijajo tuje transakcije, saj se tako hčerinskih družbam pri premagovanju krize ni treba zanašati na podporo svoje matične banke.

Pregled bančnega sektorja

Leta 2020 je bilo v EU 5 441 bank. Država članica z največjim številom bank je bila Nemčija (28 % vseh bank v EU), sledile so ji Poljska (11 %), Avstrija in Italija (obe 9 %), kar pomeni, da je bila več kot polovica vseh bank EU locirana v teh štirih državah članicah.

Upravljanje čezmejnega bančništva: podružnice iz tretjih držav

EU se je dogovorila tudi o minimalnem usklajevalnem okviru za pridobitev dovoljenj za podružnice, ki jih banke s sedežem v tretjih državah ustanovijo v državah članicah (podružnice iz tretjih držav), in za nadzor teh podružnic.

Za ta skupni okvir EU je treba nujne zahteve za pridobitev dovoljenja skrbno uravnotežiti z dejstvom, da je pomembno tudi povezovanje EU s svetovnimi trgi, viri financiranja in bančnimi produkti za državljane in podjetja EU.

Okvir vključuje:

• stroge, vendar sorazmerne zahteve za izdajo dovoljenj in nadzor
• omejene izjeme za nekatere vrste podjetij in transakcij
• dovolj dolgo prehodno obdobje, da se industrija prilagodi novemu okviru in da se nadaljujejo obstoječa pogodbena razmerja

Zmanjševanje neznanih tveganj

EU upošteva porajajoče se svetovne izzive, kot so finančna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in kibernetska tveganja, ter operativno odpornost. Pomembni vidiki sporazuma se nanašajo na okoljska tveganja in tveganja v zvezi s kriptosredstvi.

Banke imajo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. EU od bank zahteva, da okoljska, socialna in upravljavska tveganja vključijo v svoje strukture upravljanja, okvire za upravljanje tveganj in procese strateškega načrtovanja. To zajema opredelitev, oceno, spremljanje in upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj kot del splošnih praks upravljanja tveganj.

Banke naj upoštevajo vpliv svojih posojilnih in naložbenih dejavnosti na okoljske in socialne dejavnike ter vprašanja upravljanja. Poleg tega bodo morale banke:

• pri izvajanju notranjih nalog v zvezi z obvladovanjem tveganja in skladnostjo upoštevati ambicijo EU, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna, in njene ustrezne dogovorjene trajnostne cilje
• imeti nižjo utež tveganja za izpostavljenost v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (40 %) zaradi boja proti podnebnim spremembam in podpiranja vloge bank pri financiranju zelenega prehoda

Poleg tega so bile za zaščito pred morebitno nestabilnostjo kriptovalut uvedene kapitalske zahteve za naložbe bank v kriptosredstva. To so stroški, ki bodo v skladu z uredbo o trgih kriptosredstev (MiCA) prehodne narave, dokler se v EU ne bodo začeli izvajati mednarodni standardi bonitetne obravnave kriptosredstev, ki se trenutno oblikujejo znotraj Baselskega okvira.

• Kriptosredstva: kako EU regulira trge (ozadje)

Preglednost, kar zadeva vodeče v bančnem sektorju

Sporazum vključuje tudi določbe, ki preprečujejo imenovanje neprimernih oseb v upravne odbore bank, hkrati pa spodbujajo raznolikost in uravnoteženo zastopanost spolov.

Veliki bančni subjekti bodo morali svojim nadzornikom vsaj 30 dni pred nastopom funkcije poslati informacije o oceni primernosti kandidatov za izvršne člane in predsednike svojega upravnega odbora.

Kadar člani upravljalnega organa ne izpolnjujejo zahtev glede primernosti, morajo države članice pristojnim organom zagotoviti ustrezna pooblastila, da lahko preprečijo imenovanje teh članov ali dosežejo njihovo razrešitev iz upravljalnega organa.

Kakšne so prednosti za državljane in državljanke EU?

Novi bančni sporazum ne bo zagotovil le stabilnosti bančnega sektorja, temveč bo imel tudi pomembne posledice za državljane in državljanke.