Ekologizacija kmetijstva

Trajnosten, odporen in zdrav prehranski sistem

Agroživilski sektor je pomemben gospodarski sektor v EU.

Močno je odvisen od okolja, vendar nanj tudi znatno vpliva. Proizvodnja hrane in njena dobavna veriga sta vir emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Intenzivno kmetovanje lahko povzroči degradacijo tal in izgubo biotske raznovrstnosti zaradi krčenja gozdov, uporabe pesticidov in drugih praks, ki ne spoštujejo okolja.

EU spreminja način proizvodnje in porabe hrane v Evropi, da bi:

• kmetovanje in prehranski sistemi postali bolj trajnostni
• okrepili odpornost proti krizam
• še naprej zagotavljali, da je hrana zdrava in cenovno dostopna

EU si s spodbujanjem trajnostnih praks, zmanjševanjem emisij in onesnaževanja ter krepitvijo biotske raznovrstnosti prizadeva za okolju prijazen prehranski sistem, ki bo odporen na podnebne spremembe.

Poleg tega želi EU izboljšati dobrobit živali, zmanjšati izgubo hrane in živilske odpadke, spodbujati bolj trajnostno porabo hrane in zdravo prehrano ter se boriti proti goljufijam s hrano v dobavni verigi.

Zakaj bi moralo kmetijstvo postati okolju prijaznejše?

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) navaja, da približno tretjina emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni izvira iz prehranskih sistemov. Kmetijstvo v EU ustvari skoraj 11 % emisij toplogrednih plinov EU, ki so predvsem posledica emisij metana iz živinoreje in dušikovega oksida iz tal.

Vendar pa imata lahko kmetijstvo in gozdarstvo ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam z absorpcijo ogljika iz ozračja.

Še en izziv je prekomerna uporaba pesticidov in antimikrobikov v kmetovanju, ki ima resne posledice za okolje in zdravje ter povzroča onesnaževanje vode, degradacijo tal in razvoj protimikrobne odpornosti.

Evropska agencija za okolje navaja, da se 60–70 % tal v EU šteje za nezdravih. Osiromašena tla in degradirani kmetijski ekosistemi imajo bolj omejene zmožnosti za proizvodnjo hrane.

Ključne politike in zakonodaja EU

Pristop EU k ekologizaciji kmetijstva je vključen v različne strategije in zakonodajo.

Evropski zeleni dogovor, sprejet leta 2019, je sveženj pobud na področju okoljske in podnebne politike. Določa cilj, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Kmetijstvo je ključni del tega prehoda.

• Strategija „od vil do vilic“

Strategija „od vil do vilic“ je eden ključnih ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora. Sedanji prehranski sistem EU namerava preusmeriti na trajnostni model. Svet je ta cilj potrdil v sklepih iz oktobra 2020.

• Strategija za biotsko raznovrstnost

Strategija za biotsko raznovrstnost je še en osrednji element zelenega dogovora. Njen cilj je obnoviti ekosisteme in obrniti trend izgube biotske raznovrstnosti ter spodbujati agroekološke prakse, vključno s kolobarjenjem in kmetijsko-gozdarskim sistemom.

• Skupna kmetijska politika

Skupna kmetijska politika (SKP) je bila reformirana, da bi učinkoviteje podpirala okoljske in podnebne cilje. V obdobju 2023–2027 je 40 % proračuna SKP namenjenih podnebnim ukrepom.

• Pravila o obnovi narave

V skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost so v pravilih o obnovi narave prvič določeni zavezujoči cilji za obnovo ekosistemov, habitatov in vrst. Cilj je tudi okrepiti biotsko raznovrstnost in povečati trajnostnost kmetijskih zemljišč.

Te strategije in zakonodajni akti obravnavajo najrazličnejša ključna vprašanja, od zmanjšanja emisij in uporabe pesticidov do ekološkega kmetovanja, dobrobiti živali in živilskih odpadkov.

Bolj trajnostno kmetovanje

Nova SKP, ki velja od leta 2023, ponuja spodbude za kmete in od njih zahteva, naj prevzamejo okolju prijazne prakse.

• pogojenost: kmetije, ki prejemajo neposredna plačila iz SKP, morajo zaščititi mokrišča in šotišča ter sprejeti prakse kolobarjenja ali diverzifikacije posevkov in pokritosti tal
• sheme za podnebje in okolje: če kmetje presežejo obvezne zahteve, lahko prejmejo dodatna plačila iz shem za podnebje in okolje. Vsaj 25 % neposrednih plačil, tj. proračun v višini 48,5 milijarde EUR, je namenjenih shemam za podnebje in okolje
• razvoj podeželja: dodatna podpora prihaja iz programov za razvoj podeželja, ki kmetom zagotavljajo finančno podporo za izvajanje okoljskih praks

Kmetje lahko s praksami gospodarjenja z ogljikom prispevajo tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Med njimi so ukrepi za zajemanje ogljika iz ozračja (sekvestracija ogljika) in njegovo shranjevanje v tleh ali biomasi ter za boljše upravljanje tal, da se poveča njihova zmožnost shranjevanja ogljika.

• Pravila o sredstvih SKP za obdobje 2023–2027
• Odvzemi ogljika

Obnova kmetijskih ekosistemov

Pravila o obnovi narave, ki veljajo od avgusta 2024, od držav članic EU zahtevajo, naj sprejmejo ukrepe za:

• obnovitev 30 % izsušenih šotišč, ki se uporabljajo v kmetijstvu, do leta 2030 in 50 % do leta 2050 (za države, ki so močno prizadete, se lahko uporablja nižji odstotni delež)
• povečanje zalog ogljika v prsti v mineralnih tleh
• povečanje visokoraznovrstnih krajinskih značilnosti na kmetijskih zemljiščih (kot so žive meje, cvetlični pasovi, praha, ribniki in sadna drevesa)

Ekološko kmetovanje

Ekološko kmetovanje ima ključno vlogo pri prehodu EU na trajnostne prehranske sisteme. Pri njem se uporabljajo okolju prijazne prakse, ki zmanjšujejo uporabo gnojil in pesticidov, izboljšuje zdravje tal, povečuje biotska raznovrstnost in zagotavljajo visoki standardi glede dobrobiti živali. EU si je zastavila cilj, da bo do leta 2030 četrtina njenih kmetijskih zemljišč ekoloških.

Podpora ekološkemu kmetovanju je vključena v skupno kmetijsko politiko. Poleg tega uredba o ekološkem kmetovanju zagotavlja visoke standarde za ekološko pridelavo in certificiranje ter spodbuja preglednost in zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode.

• Ekološki akcijski načrt (Evropska komisija)