Pregled stanja na področju konkurenčnosti

V okviru razprave o dolgoročni strategiji EU za trajnostno rast so ministri in ministrice EU izmenjali mnenja o zunanji razsežnosti
konkurenčnosti Evropske unije.

Delegacije so pozdravile celostni pristop za trajnostno rast, kot je bil oblikovan v poročilu, ki ga je pripravilo finsko predsedstvo Sveta.

• Svet za konkurenčnost, 26. in 27. 9. 2019

Ministrice in ministri so izmenjali mnenja o učinku tržne konkurence na konkurenčnost enotnega trga.

Na splošno so se sicer strinjali, da je konkurenčnost še naprej bistven instrument za notranji trg EU, vendar je več delegacij poudarilo, da je treba ponovno razmisliti o opredelitvi pojma „upoštevni trg“ – zlasti v zvezi s spletnimi platformami, ki poslujejo na svetovni ravni.

• Svet za konkurenčnost, 27. in 28. maj 2019

Svet se je v svojih razpravah osredotočil na učinek evropskih sektorskih vrednostnih verig na konkurenčnost in rast.

Ministri in ministrice so opozorili na vse večjo vlogo tržnih storitev v globalnih vrednostnih verigah.

• Svet za konkurenčnost, 18. in 19. februar 2019

Svet je razpravljal o prihodnosti upravljanja enotnega trga.

V razpravi je Evropska komisija predstavila tudi nedavno sprejeto sporočilo o tej temi.

• Svet za konkurenčnost, 29. 11. 2018
• Enotni trg: Največja prednost Evrope v spreminjajočem se svetu (Evropska komisija)

Svet je ocenil pomembnostregionalne konvergence za splošno povečanje rasti produktivnosti in povečanje konkurence.

Ministri so razpravljali o vidikih, kot so porazdelitev stroškov in koristi gospodarske rasti in integracije v vseh regijah EU.

V zvezi s tem so poudarili tudi, da bi se bilo treba bolj posvetiti inovacijam in digitalizaciji, in sicer z naložbami v infrastrukturo in razvojem spretnosti državljanov.

• Svet za konkurenčnost, 27. in 28. september 2018

Ministri so se posvetili predvsem konkretnim učinkom notranjega trga na industrijsko bazo EU z vidika konkurenčnosti in produktivnosti.

Poudarili so pomen vrednostnih verig za boljšo dolgoročno produktivnost in krepitev konkurenčnosti.

Ministri so tudi pozvali Evropsko komisijo, naj podrobneje opredeli pobude in naložbe, potrebne za vrednostne verige prihodnosti.

• Svet za konkurenčnost, 28. in 29. maj 2018

Svet je preučil stroške, ki so posledica neupravičenih omejitev na trgih storitev.

Te omejitve zmanjšujejo produktivnost proizvodnih sektorjev, ki te storitve uporabljajo.

Odprava takšnih nepotrebnih omejitev bi lahko prinesla velike koristi realnemu gospodarstvu, predvsem maloprodajnemu sektorju.

• Svet za konkurenčnost, 12. 03. 2018

Evropska komisija je ministrom predstavila sporočilo z naslovom Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo: Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko.

To je bil odgovor na poziv večjega števila držav članic, da je treba določiti dolgoročne cilje industrijske politike, ki bi odražali ambiciozno strategijo.

Komisija je predstavila tudi analizo trenutnega stanja in perspektiv evropskega industrijskega sektorja v primerjavi z drugimi vplivnimi svetovnimi gospodarstvi, ki je vključevala parametre trendov, kot so zaposlenost v proizvodnem sektorju, inovacije in raven digitalnega znanja.

• Izid seje Sveta, 30. november 2017
• Sporočilo o prenovljeni strategiji za industrijsko politiko (Evropska komisija)

Komisija je predstavila analizo enotnega trga z vidika vrednostne verige. Poudarila je, da postajajo storitve vse bolj pomembne in da ne bi smeli podcenjevati posledic, ki jih ima zunanji učinek regulativnih bremen na sektor storitev.

Več ministrov je opozorilo na povezave med storitvami in proizvodnjo. Nekateri so poudarili, da je treba povečati prisotnost evropskih malih in srednjih podjetij v globalnih vrednostnih verigah.

Več jih je poleg tega pozdravilo namero Komisije, da bo spremljala enotni trg z vidika razvoja in preoblikovanja vrednostnih verig.

• Svet za konkurenčnost, 29. in 30. maj 2017

Ministri so izmenjali mnenja o nematerialnih naložbah v podjetja v EU. To so med drugim:

• strokovna znanja
• vodstveno znanje
• ugled podjetja
• računalniška programska oprema
• dizajni
• intelektualna lastnina

Ministri so potrdili, da so nematerialne naložbe pomemben prispevek h gospodarstvu EU, ter preučili možne spodbude in usmeritve politike, s katerimi bi lahko okrepili ta sektor. Po njihovem mnenju bi bilo treba odpraviti naložbene ovire in izpeljati več ukrepov politike, s katerimi bi podprli naložbe v neopredmetena sredstva. Med drugim bi v to morali vključiti:

• ustrezno varstvo intelektualne lastnine
• enostaven dostop, predvsem malih in srednjih podjetij, do financiranja naložb v neopredmetena sredstva
• ukrepe za podporo tveganemu kapitalu
• davčne spodbude
• dodatna prizadevanja za spodbujanje naložb v človeški kapital
• prednostno obravnavo izobraževanja in usposobljenosti
• podporo za naložbe v raziskave in razvoj

• Svet za konkurenčnost, 20. 02. 2017

Ministri so razpravljali o vplivu digitalizacije na produktivnost – s poudarkom na storitvenem sektorju.

Predstavili so smernice za povečanje produktivnosti v EU in premostitev razlik v primerjavi z naprednejšimi regijami sveta.

Razpravljali so predvsem o:

• potrebi po usmeritvi naložb v perspektivna področja, kot so IKT, raziskave in inovacije
• hitri digitalizaciji storitvenega sektorja
• spodbujanju digitalnih infrastruktur in medsebojne povezanosti omrežij
• poglabljanju enotnega trga
• inovacijam bolj prijazni zakonodaji
• spodbujanju usposabljanja in znanja na področju novih tehnologij
• pobudah v podporo malim in srednjim ter zagonskim podjetjem

Svet se je seznanil tudi z napredkom priprav za vzpostavitev sistema kazalnikov konkurenčnosti, s pomočjo katerega bodo Komisija in države EU lažje spremljale dogajanja na področju konkurenčnosti in sprejemale boljše odločitve. V sistem bodo vključeni kazalniki splošne konkurenčnosti, pa tudi tematskih področij, ki so najbolj pomembna pri pregledu konkurenčnosti.

• Svet za konkurenčnost, 26. in 27. maj 2016

Ministri so v okviru pregleda stanja na področju konkurenčnosti izmenjali mnenja o tem, kako najbolje podpreti mala in srednja ter zagonska podjetja pri ustvarjanju delovnih mest in rasti.

Podlaga za razpravo so bili primerjalni podatki o zagonskih podjetjih in vidiki, povezani z njihovo rastjo, ki jih je predstavila Komisija.

Nekaj delegacij je pozdravilo dejstvo, da se evropska mala in srednja podjetja po letih krčenja dejavnosti spet širijo in ustvarjajo delovna mesta, kot je razvidno iz letnega poročila Komisije o evropskih malih in srednjih podjetjih za obdobje 2014/2015.

Večina delegacij je izpostavila več ključnih področij, na katerih lahko politike EU podjetjem pomagajo pri rasti, in sicer:

• zagotavljanje lažjega dostopa do financiranja
• spodbujanje čezmejnih dejavnosti z nadaljnjim razvojem notranjega trga
• uporaba načel boljše priprave zakonodaje, da bi ustvarili zakonodajno okolje, ki bo pripravljeno na prihodnost

Ministri so sicer ugotovili, da med državami članicami in gospodarskimi panogami obstajajo velike razlike glede tega, koliko delovnih mest je ustvarjenih v malih in srednjih podjetjih.

Iz lanskega poročila mreže odposlancev za mala in srednja podjetja je prav tako razvidno, da imajo glavno vlogo pri ponovnem ustvarjanju delovnih mest večinoma mala in srednja podjetja, ki nudijo storitve. Glede na poročilo, ki je bilo Svetu predstavljeno 30. novembra, mala in srednja podjetja na splošno počasi, a vztrajno okrevajo po gospodarski krizi.

Njihova dodana vrednost se je v letu 2014 povečala za 3,3 % (v primerjavi z 1,6 % leta 2013). Število malih in srednjih podjetij je naraslo na skupno 22,3 milijona, kar je 3,6 % več kot leta 2008.

Prvič v šestih letih se je zaposlovanje v malih in srednjih podjetjih povečalo (za 1,2 %).

Pozitiven trend uspešnosti malih in srednjih podjetij je povezan z izboljšanimi makroekonomskimi in poslovnimi pogoji. Vendar različna podjetja po krizi okrevajo različno dolgo.

Mala in srednja podjetja so leta 2014 v veliki večini držav članic širila svoje poslovanje. V državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, pa se okrevanje malih in srednjih podjetij še ni začelo.

• Letno poročilo o evropskih MSP 2014/2015 (Evropska komisija)
• Svet za konkurenčnost, 29. februar 2016

Voditelji EU so na zasedanju Evropskega sveta sprejeli izjavo o konkurenčnosti, ki poudarja pomen konkurenčnosti za spodbujanje rasti in zaposlovanja ter potrebo, da bi v celoti izkoristili potencial notranjega trga. Institucije in države EU poziva, naj si prizadevajo za boljšo pripravo zakonodaje in razveljavijo vse nepotrebne evropske zakone, da bi spodbudile konkurenčnost.

Voditelji EU v izjavi poudarjajo, da mora Evropa povečati mednarodno konkurenčnost svojih storitev in proizvodov ter konkurenčnost na ključnih področjih, kot sta energija in enotni digitalni trg.

Pozivajo k oblikovanju stabilnega večstranskega trgovinskega sistema, ki bo temeljil na pravilih, ter poudarjajo, da je treba skleniti ambiciozne dvostranske trgovinske sporazume s tretjimi državami in skupinami držav.

Voditelji EU so v izjavi pozvali Svet za konkurenčnost, naj „redno ocenjuje napredek različnih elementov“, ki vplivajo na konkurenčnost EU, kar daje procesu pregleda na področju konkurenčnosti večji pomen.

• Sklepi Evropskega sveta, 18. in 19. februar 2016
• Evropski svet, 18. in 19. februar 2016

Svet je preučil razmerje med povezovanjem notranjega trga in konkurenčnostjo EU na svetovnih trgih, s posebnim poudarkom na tržnih deležih EU na svetovnih izvoznih trgih ter s tem povezanih konkurenčnih prednostih za EU.

Med razpravo je več delegacij podprlo dosledno in pravočasno uporabo različnih instrumentov trgovinske politike EU, s katerimi bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni. V zvezi s tem so bile omenjene težke razmere v nekaterih industrijskih panogah, kot je jeklarstvo.

Komisija je napovedala, da bo kmalu organizirana konferenca deležnikov na visoki ravni, posvečena energetsko intenzivnim sektorjem, na kateri naj bi pregledali trenutne razmere in preučili ustrezne rešitve.

Razprava je temeljila na poročilu, ki ga je pripravilo luksemburško predsedstvo. Poročilo vsebuje pregled dela, opravljenega med luksemburškim predsedovanjem, ter priporočila, kako je mogoče v prihodnje dodatno izboljšati vključevanje konkurenčnosti v druge politike.

• Pregled stanja na področju konkurenčnosti: poročilo luksemburškega predsedstva
• Svet za konkurenčnost, 30. november in 1. december 2015

Ministri za konkurenčnost so opravili prvo razpravo v okviru novega procesa pregleda stanja na področju konkurenčnosti. V razpravah so se posvetili:

• najnovejšim gospodarskim trendom in podatkom na podlagi predstavitve Komisije s poudarkom na mikroekonomskih vprašanjih
• vključevanju konkurenčnosti v druge politike na podlagi seznama glavnih pobud EU, ki lahko vplivajo na konkurenčnost

Po mnenju številnih udeležencev je treba podjetjem v EU s preprostimi in predvidljivimi zakonodajnimi pogoji pomagati pri doseganju večje konkurenčnosti in rasti, kar bi prispevalo tudi k zvišanju ravni naložb v Evropi.

Udeleženci so na splošno soglašali s tem, da bi morala biti pravila EU učinkovitejša ter potrošnikom in podjetjem res prinašati dodano vrednost.

Več delegacij je opozorilo na vidike trgovinske politike v povezavi s konkurenčnimi zmogljivostmi evropskih industrijskih panog in podjetij.

Med glavnimi prihodnjimi izzivi na področju spodbujanja konkurenčnosti so bili omenjeni:

• digitalizacija enotnega trga, industrije ter malih in srednjih podjetij
• uporaba načel pametne pravne ureditve brez ogrožanja ravni varstva potrošnikov in delavcev
• podpora inovacijskim grozdom

Luksemburško predsedstvo je pripravilo okviren in nepopoln seznam sedanjih in prihodnjih pobud, ki bi lahko pomembno vplivale na konkurenčnost, vključno s pobudami, za katere so pristojne druge sestave Sveta. To je ministrom omogočilo neformalen pregled ključnih zadev na področju vključevanja konkurenčnosti v druge politike.

Na podlagi izida razprav je lahko predsedstvo pripravilo poročilo, ki ga je Svetu za konkurenčnost predložilo na seji 30. novembra.

• Svet za konkurenčnost, 1. oktober 2015