Krčenje gozdov
Zdravi gozdovi so bistveni za ljudi in okolje. Cilj pravil EU je zmanjšanje krčenja gozdov z urejanjem uvoza in izvoza blaga, katerega proizvodnja prispeva k izgubi gozdnih površin po vsem svetu.
Zakaj je treba zaščititi gozdove
Gozdovi pokrivajo 30 % zemeljske površine. Zagotavljajo vrsto storitev, ki so bistvene za zdravje in dobro počutje ljudi ter okolje. Hkrati so zakladnica biotske raznovrstnosti ter gostijo večino kopenskih vrst živali, rastlin in gliv.
Gozdovi poleg tega:
- zagotavljajo čisto vodo
- dajejo obnovljive surovine
- stabilizirajo tla in ščitijo pred naravnimi nesrečami
- zagotavljajo delovna mesta, na primer na področju proizvodnje lesa, gospodarjenja z gozdovi ali rekreacijskih dejavnosti
Gozdovi imajo kot ponori ogljika ključno vlogo tudi pri blaženju podnebnih sprememb, saj lahko absorbirajo toplogredne pline.
Gozdovi zajamejo 10 % emisij toplogrednih plinov v EU.
Trenutno stanje glede krčenja gozdov po svetu
Po podatkih Svetovnega inštituta za vire se vsako minuto po svetu izgubi za deset nogometnih igrišč gozdnih površin.
Glavni dejavnik krčenja in degradacije gozdov po svetu je širjenje kmetijskih zemljišč. Zaradi rasti prebivalstva in naraščajočega povpraševanja po hrani se gozdovi spreminjajo v kmetijska zemljišča, večji poudarek pa je na kmetijski produktivnosti. Proizvodnja blaga, kot sta palmovo olje in soja, je za gozdove in okolje zelo škodljiva.
Izguba gozdov na svetovni ravni od leta 1990 (v milijonih hektarjev)
Diagram, ki prikazuje izgubo gozdov na svetovni ravni od leta 1990. Leta 2000 je bilo izgubljenih 78 milijonov hektarjev, leta 2010 130 milijonov hektarjev, leta 2020 pa 178 milijonov hektarjev.
Kako EU ukrepa v zvezi s krčenjem gozdov?
Več pobud in zakonodajnih aktov EU prispeva k ohranjanju in varstvu gozdov.
Politike in pravila EU glede krčenja gozdov vključujejo:
- proizvode, ki ne povzročajo krčenja gozdov
- strategijo za gozdove
- strategijo za biotsko raznovrstnost in pravila o obnovi narave
- pravila o rabi zemljišč in gozdarstvu
Proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov
EU je uvedla pravila za ureditev vstopa na trg EU in izvoza iz EU za blago, ki prispeva h krčenju in degradaciji gozdov po svetu. Pravila zagotavljajo, da ti proizvodi in njihove dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov.
To so prva tovrstna pravila na svetu.
Na seznamu zadevnega blaga so:
- govedo
- kakav
- kava
- palmovo olje
- guma
- soja
- les
Pravila se uporabljajo tudi za več pridobljenih proizvodov, kot so čokolada, pohištvo, pisarniški papir in nekateri proizvodi na osnovi palmovega olja (ki so na primer sestavine proizvodov za osebno nego).
Zaradi katerega blaga se krči največ gozdov?
Tortni diagram deleža vsake od navedenih sedmih vrst blaga, ko gre za potrošnjo v EU, pri krčenju gozdov na svetovni ravni. Palmovo olje ima največji, 35-odstotni delež pri krčenju gozdov, ki ga povzroča EU, sledi pa soja (33 %), ki se večinoma uporablja za živalsko krmo. Delež lesa je 9 %, kakava 8 %, kave 7 %, govedine 5 % in gume 3 %.
Cilj pravil EU je čim bolj zmanjšati tveganje krčenja in degradacije gozdov, povezano s porabo blaga z navedenega seznama v EU. Brez teh pravil bi se lahko zaradi EU gozdovi na leto skrčili za več kot 248 000 hektarov, kar je skoraj tako veliko območje kot ozemlje Luksemburga.
Nova uredba določa obvezna pravila o potrebni skrbnosti za vse trgovce, ki zadevno blago dajejo na trg, omogočajo njegovo dostopnost na trgu ali ga izvažajo s trga EU. Trgovci morajo proizvodom, ki jih prodajajo, slediti vse do zemljišča, na katerem so bili proizvedeni (na podlagi satelitskih posnetkov in koordinat GPS). Namen tega je zagotoviti, da se ti proizvodi ne proizvajajo na izkrčenih ali degradiranih zemljiščih. Digitalni sistem organom zagotavlja informacije o poreklu proizvodov.
Sistem primerjalne analize državam v EU in zunaj nje dodeljuje raven tveganja, povezanega s krčenjem in degradacijo gozdov. S kategorijo tveganja se določi raven posebnih obveznosti za gospodarske subjekte in organe držav članic glede izvajanja inšpekcij in nadzora.
Ta pravila upoštevajo varstvo človekovih pravic v zvezi s krčenjem gozdov. Vključujejo tudi določbe o kaznih za trgovce, ki ne izpolnjujejo zahtev, hkrati pa podpirajo okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami.
Pravila bodo pripomogla k:
- zmanjšanju krčenja in degradacije gozdov po svetu
- preprečevanju nezakonite sečnje
- zaščiti biotske raznovrstnosti in sposobnosti gozdov za zajemanje CO2
Potem ko sta Svet in Evropski parlament decembra 2022 dosegla začasni dogovor o uredbi, je Svet maja 2023 sprejel pravila.
Svet je decembra 2024 sprejel enoletni odlog uporabe zakonodaje EU o krčenju gozdov.
Evropska komisija je oktobra 2025 na podlagi pomislekov, ki so jih izrazili države članice in deležniki, glede pripravljenosti podjetij in uprav, pa tudi glede tehničnih vprašanj, povezanih z novim informacijskim sistemom, predstavila predlog za ciljno usmerjeno revizijo uredbe, da bi obravnavala razmere.
Svet je novembra 2025 sprejel pogajalski mandat za revizijo.
Predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta 4. decembra 2025 dosegla začasni dogovor o reviziji uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, da bi poenostavili njeno izvajanje in odložili njeno uporabo, s čimer bi imeli gospodarski subjekti in organi na voljo več časa za pripravo.
Svet je 18. decembra uradno sprejel ciljno usmerjeno revizijo, s katero so racionalizirane zahteve glede potrebne skrbnosti in je odložena uporaba uredbe do 30. decembra 2026 za vse gospodarske subjekte, z dodatnim šestmesečnim podaljšanjem za mikro in male gospodarske subjekte.
Revizija je odziv na pomisleke držav članic in deležnikov glede upravnega bremena in pripravljenosti informacijskega sistema, pri tem pa je v celoti ohranjen cilj uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, glede preprečevanja krčenja in degradacije gozdov, ki sta povezana s proizvodi, danimi na trg EU.
- Zakonodaja EU o krčenju gozdov: Svet in Parlament dosegla dogovor o ciljno usmerjeni reviziji (sporočilo za javnost, 4. december 2025)
- Krčenje gozdov: Svet pripravljen začeti pogovore s Parlamentom o ciljno usmerjeni reviziji uredbe (sporočilo za javnost, 20. november 2025)
- Zakonodaja EU o krčenju gozdov: Svet uradno sprejel enoletni odlog (sporočilo za javnost, 18. december 2024)
- Krčenje gozdov: Svet odobril ciljno usmerjeno revizijo za poenostavitev uredbe in odložitev njene uporabe (sporočilo za javnost, 18. december 2025)
Strategija EU za gozdove
Evropska komisija je julija 2021 objavila strategijo EU za gozdove do leta 2030, ki je eden od bistvenih elementov evropskega zelenega dogovora. Prispevala naj bi k zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Njen cilj je povečati velikost in kakovost evropskih gozdov ter izboljšati njihovo odpornost na izzive, kot so podnebne spremembe, hkrati pa podpirati skupnosti, katerih preživetje je odvisno od gozdarstva.
Ministri in ministrice EU za kmetijstvo in ribištvo so v sklepih Sveta o gozdarski strategiji, odobrenih novembra 2021, izpostavili:
- bistveno vlogo gozdov za zdravje ljudi in živali, pa tudi za naravno okolje
- vlogo gozdov pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo
- potrebo po ravnovesju med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi
Strategija EU za biotsko raznovrstnost in pravila o obnovi narave
Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, Svet pa potrdil oktobra 2020, določa ukrepe, katerih cilj je prispevati k ohranjanju gozdov in njihove biotske raznovrstnosti.
Cilj pravil o obnovi narave, ki jih je Svet sprejel junija 2024 in so zdaj v veljavi, je povečati biotsko raznovrstnost gozdov.
Pravila o rabi zemljišč in gozdarstvu
EU je s svežnjem „Pripravljeni na 55“ in revizijo uredbe EU o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) določila nov cilj za odvzeme ogljika do leta 2030. To bo prispevalo k povečanju naravnih ponorov ogljika v EU, ki vključujejo drevesa in rastline.
Zadnja posodobitev: 4. december 2025