Proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov

Čim večje zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov

EU je uvedla pravila za čim večje zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov, povezanih s porabo določenega blaga v EU. Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (2023/1115), zagotavlja, da proizvodi, dani na trg EU ali izvoženi z njega, ne povzročajo krčenja gozdov in ne izvirajo z zemljišč, ki so bila nedavno izkrčena ali degradirana.

Je prvi tovrsten zakonodajni akt na svetu. Veljati je začela junija 2023 in se bo uporabljala od 30. decembra 2026 za vse gospodarske subjekte ter od 30. junija 2027 za mikro in male gospodarske subjekte.

Brez teh pravil bi se lahko zaradi EU gozdovi na leto skrčili za več kot 248 000 hektarov, kar je skoraj tako veliko območje kot Luksemburg.

S pravili se bodo tudi:

preprečevala nezakonita sečnja
zaščitili biotska raznovrstnost in sposobnost gozdov za zajemanje CO2

več kot

Katero blago in proizvodi so zajeti?

Pravila se uporabljajo predvsem za naslednje vrste blaga in številne iz njih pridobljene proizvode:

govedo, kakav, kava, palmovo olje, kavčuk, soja in les
proizvode iz njih, kot so čokolada, pohištvo, pisarniški papir in nekateri proizvodi na osnovi palmovega olja (ki so na primer sestavine proizvodov za osebno nego)

Kateroblago povzroča krčenje gozdov, ki je najbolj povezanoz EU?

Opisno besedilo

Tortni diagram deleža vsake od navedenih sedmih vrst blaga, ko gre za potrošnjo v EU, pri krčenju gozdov na svetovni ravni. Palmovo olje ima največji, 35-odstotni delež pri krčenju gozdov, ki ga povzroča EU, sledi pa soja (33 %), ki se večinoma uporablja za živalsko krmo. Delež lesa je 9 %, kakava 8 %, kave 7 %, govedine 5 % in gume 3 %.

Evropska komisija, 2008–2017. Številke so zaokrožene.

Kako pravila delujejo?

Vsi trgovci, ki dajejo blago s seznama na trg EU, omogočajo njegovo dostopnost na trgu EU ali ga izvažajo s trga EU, morajo upoštevati obvezna pravila o potrebni skrbnosti.

Proizvodom, ki jih prodajajo, morajo slediti vse do zemljišča, na katerem so bili proizvedeni, z uporabo satelitskih posnetkov in koordinat GPS. S tem lahko dokažejo, da proizvodi ne izvirajo iz izkrčenih ali degradiranih zemljišč. Digitalni sistem organom zagotavlja informacije o tem, od kod proizvodi prihajajo.

Sistem primerjalne analize vsaki državi članici EU in državi nečlanici EU dodeljuje raventveganja za krčenje in degradacijo gozdov. S kategorijo tveganja se določi raven posebnih obveznosti za gospodarske subjekte in organe držav članic glede izvajanja inšpekcij in nadzora.

Ta pravila upoštevajo varstvo človekovih pravic v zvezi s krčenjem gozdov. Vključujejo tudi določbe o kaznih za trgovce, ki ne izpolnjujejo zahtev, hkrati pa podpirajo okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami.

Pravni okvir

Uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, velja od junija 2023. Od takrat je bila poenostavljena, njena uporaba pa preložena na 30. junij 2027 za mikro in male gospodarske subjekte ter na 30. december 2026 za vse druge gospodarske subjekte.

Ta ciljno usmerjena revizija je bila odziv na pomisleke držav članic EU in deležnikov glede upravnega bremena in pripravljenosti informacijskega sistema, pri tem pa je bil v celoti ohranjen cilj uredbe glede preprečevanja krčenja in degradacije gozdov, ki sta povezana s proizvodi, danimi na trg EU.

Stanje glede krčenja gozdov po svetu

Po podatkih Svetovnega inštituta za vire se na svetu vsako minuto izgubiza deset nogometnih igrišč gozdnih površin.

Glavni dejavnik za to je širitev kmetijskih zemljišč. Z rastjo prebivalstva in naraščanjem povpraševanja po hrani se poseka več gozdov, da se ustvarijo pridelovalne površine in poveča kmetijska produktivnost. Proizvodnja blaga, kot sta palmovo olje in soja, je za gozdove in okolje zelo škodljiva.

Izguba gozdov na svetovni ravni od leta 1990 (v milijonih hektarjev)

Opisno besedilo

Diagram, ki prikazuje izgubo gozdov na svetovni ravni od leta 1990. Leta 2010 je bilo izgubljenih 143 milijonov hektarjev, leta 2025 pa 203 milijoni hektarjev.

Zakaj je treba zaščititi gozdove

Gozdovi pokrivajo 30 % zemeljske površine. Zagotavljajo vrsto koristi, ki so bistvene za zdravje indobro počutje ljudi ter okolje. Hkrati so zakladnica biotske raznovrstnosti ter gostijo večino svetovnih kopenskih vrst živali, rastlin in gliv.

Človeška dlan z majhnim gostim gozdom zimzelenih dreves, kar simbolizira skrb za gozdove in njihovo varstvo.

Gozdovi: dejstva in številke

Gozdovi imajo kot močni ponori ogljika tudi ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Absorbirajo toplogredne pline in pomagajo uravnavati podnebje.

Glej tudi:

Odpornost in zaščita gozdov

Stilizirana ilustracija kroga zvezd EU, ki ga obdajajo simboli zelenega prehoda, vključno z vetrno turbino, sončnimi paneli, drevesi, prostoživečimi živalmi, kmetijskimi rastlinami in traktorjem.

Evropski zeleni dogovor

Ilustracija dveh rok, ki ustavljata dim iz tovarniških dimnikov.

Podnebne spremembe: kako ukrepa EU