Odpornost in zaščita gozdov

Odpornost in zaščita gozdov

Gozdovi se vse pogosteje soočajo s pritiski in tveganji, kot so škodljivci, onesnaževanje in gozdni požari, ki jih podnebne spremembe še poslabšujejo.

Povečanje odpornosti gozdov pomeni pomoč, da se prilagodijo podnebnim spremembam in postanejo odpornejši na grožnje, kot so škodljivci, suše in požari v naravi.

Zaščita gozdov je potrebna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje dolgoročne produktivnosti in ohranjanje naravnih habitatov.

Pravila EU o gozdovih

Obstaja več pobud in zakonov EU za podporo gozdovom. Mednje spadajo:

• monitoring gozdov
• pravila o gozdnem reprodukcijskem materialu
• obnova narave
• pravila za proizvode, ki ne povzročajo krčenja gozdov
• zmanjšanje emisij zaradi rabe zemljišč in gozdarstva
• strategija za gozdove
• financiranje gozdov

Monitoring gozdov

Visokokakovostne in primerljive informacije o gozdovih so nujne za:

• spremljanje groženj in stresa za gozdove
• izboljšanje njihove odpornosti proti tveganjem
• spremljanje napredka pri doseganju ciljev EU glede biotske raznovrstnosti in podnebja
• sprejemanje z dokazi podprtih političnih odločitev in boljše preprečevanje gozdnih nesreč

Vendar so sedanji podatki o gozdovih EU razpršeni, nepopolni in zastareli, zaradi česar prihaja do velike vrzeli v znanju.

EU želi z novimi pravili o monitoringu gozdov vzpostaviti visokokakovosten sistem monitoringa, v katerem se bodo zbirale in izmenjevale usklajene informacije o gozdovih na ravni EU ter ki bo zajemal vse gozdove in druga gozdna zemljišča.

Podlaga sistema bodo nacionalne evidence in sistemi poročanja ob uporabi sklopa skupnih kazalnikov, da se zagotovijo pravočasni in primerljivi podatki o gozdovih ter posodobljene informacije o naravnih motnjah in naravnih nesrečah v gozdovih.

Svet se je 24. junija 2025 dogovoril o stališču za pogajanja z Evropskim parlamentom o novi uredbi (splošni pristop). Sozakonodajalca EU – Svet in Parlament – se morata dogovoriti o končnem besedilu, preden lahko začnejo veljati nova pravila.

Gozdni reprodukcijski material

Visokokakovostna semena in rastline ali drug gozdni reprodukcijski material so ključni za ohranjanje zdravih gozdov in povečanje odpornosti gozdov. Biti morajo gensko raznoliki, sledljivi in prilagojeni prihodnjim podnebnim razmeram.

EU je sprejela novo uredbo, ki nadomešča direktivo Sveta o gozdnem reprodukcijskem materialu iz leta 1999 ter posodoblja način proizvodnje, trženja in uporabe materiala za pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in druge namene sajenja dreves, kot sta ohranjanje biotske raznovrstnosti in prilagajanje podnebnim spremembam.

Gozdarji glede na dolg življenjski cikel gozdov in njegove visoke stroške potrebujejo zanesljive informacije o izvoru in genetiki materiala, da se zagotovi, da ustreza lokalnim razmeram.

Uredba je osredotočena na dve področji:

• sledljivost: gozdni reprodukcijski material mora izvirati iz registriranih starševskih dreves in mora biti med pridelavo in trženjem ločen.
• zagotavljanje kakovosti: pristojni organi naj bi odobrili trajnostnost starševskih dreves in certificirali reprodukcijski material.

Svet je nova pravila sprejel 21. aprila 2026, Evropski parlament pa 19. maja 2026.

Nova uredba se bo začela uporabljati ćez pet let, da bo dovolj časa za prilagoditev nacionalnih praks, ki so bile v veljavi več kot 25 let, pa tudi za uvedbo novega nadzornega sistema.

• Svet sprejel pravila za okrepitev gozdnega reprodukcijskega materiala in podporo sektorju semen v EU (sporočilo za javnost, 21. april 2026)
• Svet in Parlament dosegla začasni dogovor za povečanje kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala in podporo inovacijam v sektorju semen v EU (sporočilo za javnost, 9. december 2025)
• Izboljšana pravila EU za gozdni reprodukcijski material: Svet odobril dogovor o pogajalskem stališču (sporočilo za javnost, 23. junij 2025)

Obnova narave

V EU so od leta 2024 v veljavi prva pravila o obnovi narave, katerih cilj je povečati biotsko raznovrstnost v gozdovih.

Države EU morajo izboljšati stanje gozdov na podlagi posebnih kazalnikov, ki bodo pomagali meriti zdravje gozdnih ekosistemov. Med drugim bi se merili:

• količina odmrlega lesa, ki zagotavlja habitat številnim gozdnim organizmom in prispeva k nastajanju tal
• število vrst ptic

Poleg tega morajo države članice prispevati k zasaditvi vsaj treh milijard dreves do leta 2030 na ravni EU.

Nova uredba je del strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

• Obnova narave
• Biotska raznovrstnost

Proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov

EU je uvedla pravila za ureditev vstopa na trg EU in izvoza iz EU za blago, ki prispeva h krčenju in degradaciji gozdov po svetu.

Pravila zagotavljajo, da ti proizvodi in njihove dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov.

• Proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov

Zmanjšanje emisij zaradi rabe zemljišč in gozdarstva

EU želi z uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), ki velja od leta 2023, zagotoviti, da bo sektor LULUCF do leta 2030 odstranil več CO2, kot ga vanj spusti.

Gozdovi imajo ključno vlogo pri doseganju tega cilja, saj zajamejo približno 10 % emisij toplogrednih plinov v EU na leto, kar je daleč največji ponor ogljika v EU.

Uredba zato spodbuja prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so zasaditev novih gozdov (ponovno pogozdovanje), širitev gozdnih območij (pogozdovanje) in izboljšanje gospodarjenja z obstoječimi gozdovi za izboljšanje shranjevanja ogljika.

Uredba je del svežnja „Pripravljeni na 55“, tj. sklopa zakonov, ki naj bi EU pomagal doseči cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030, kot je določeno v evropskih podnebnih pravilih, in EU usmeriti na pot k podnebni nevtralnosti do leta 2050.

• „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnih ciljev v sektorjih rabe zemljišč in gozdarstva

Financiranje gozdov

EU v okviru skupne kmetijske politike (SKP) podpira gozdove prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Približno 90% sredstev EU za gozdove prihaja iz tega sklada. Denar se porabi za naložbe v gozdove in njihovo upravljanje, vključno z ukrepi, kot so ponovno pogozdovanje, povečanje odpornosti gozdov na podnebne spremembe in preprečevanje škode.

Za sedanje obdobje SKP 2023–2027 lahko države EU prek svojih strateških načrtov SKP dodelijo sredstva za ukrepe, povezane z gozdovi.

• O skupni kmetijski politiki
• Pravila o sredstvih SKP za obdobje 2023–2027

Strategija EU za gozdove

Cilj strategije EU za gozdove do leta 2030 je povečati velikost in kakovost evropskih gozdov ter izboljšati njihovo odpornost na izzive, kot so podnebne spremembe. Namenjena je tudi podpori skupnostim, katerih preživetje je odvisno od gozdarstva.

Evropska komisija je predlog objavila julija 2021. Ministri in ministrice EU za kmetijstvo in ribištvo so novembra 2021 strategijo potrdili s sklepi Sveta, v katerih so poudarili:

• bistveno vlogo gozdov za zdravje ljudi in živali, pa tudi za naravno okolje
• vlogo gozdov pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo
• pomen uravnoteženja okoljskih, socialnih in gospodarskih vidikov pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi

• Svet sprejel sklepe o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030 (sporočilo za javnost, 15. november 2021)
• Evropski zeleni dogovor

Več