Živilski odpadki

Vpliv živilskih odpadkov

Živilski odpadki in izguba hrane, do katere pride, ko se hrana izgubi, preden doseže potrošnike, predstavljajo svetovni izziv. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) se približno tretjina vse hrane, ki se proizvede na svetu, izgubi ali zavrže vzdolž verige preskrbe s hrano.

V EU se tako vsako leto zavrže več kot 59 milijonov ton hrane, kar znaša 132 kg na osebo.

Kje nastajajo živilski odpadki

Več kot polovica živilskih odpadkov v EU prihaja iz gospodinjstev. To je skoraj dvakrat več od živilskih odpadkov, ki nastanejo med proizvodnjo ali predelavo. Diagram prikazuje količino živilskih odpadkov po sektorjih na podlagi skupne količine 132 kg odpadkov na prebivalca.

^{Vir: Eurostat 2024, podatki za leto 2022.}

Velike posledice za okolje, gospodarstvo in družbo ima neučinkovitost vzdolž verige preskrbe s hrano in v potrošnji.

Glavni vplivi živilskih odpadkov

Okolje

Zaradi živilskih odpadkov nastane 16 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prehranskega sistema EU.

Gospodarstvo

Zaradi živilskih odpadkov se vsako leto izgubi do 132 milijard EUR.

Družba

Skoraj 33 milijonov ljudi v EU si vsak drugi dan ne more privoščiti polnega obroka, po drugi strani pa se zavrže več ton hrane.

Kako se EU spopada z živilskimi odpadki

EU in njene države članice so zavezane cilju trajnostnega razvoja Združenih narodov, da se do leta 2030 na svetovni ravni prepolovi količina živilskih odpadkov na prebivalca na ravni prodaje na drobno in potrošnikov ter zmanjša izguba hrane vzdolž proizvodnih in dobavnih verig.

Da bi pospešila ukrepanje za dosego tega cilja, je EU uvedla posebne ukrepe za omejitev izgube hrane in živilskih odpadkov.

V okvirni direktivi EU o odpadkih je določen prednostni vrstni red ukrepov za zmanjšanje izgube in odpadkov. Preprečevanje je prvi ukrep, ki bi ga morale države članice izvajati. Le kadar preprečevanje ni mogoče, bi morale države članice sprejeti ukrepe za ponovno uporabo, recikliranje ali uporabo živil za druge namene.

Prednostni vrstni red za zmanjšanje izgube in odpadkov

1. PREPREČEVANJE: načelno preprečevanje izgube hrane in živilskih odpadkov

2. PONOVNA UPORABA: ponovna uporaba hrane za prehrano ljudi z razdeljevanjem in prek bank hrane ali sprememba njenega namena za krmo

3. RECIKLIRANJE: predelava stranskih proizvodov in ponovna uporaba hranljivih snovi, npr. za kompostiranje

4. IZKORIŠČANJE: pridobivanje energije s sežiganjem

Okvirna direktiva EU o odpadkih od držav članic zahteva, da:

• zmanjšajo količino hrane, izgubljeno med proizvodnjo in distribucijo
• zmanjšajo živilske odpadke v gospodinjstvih
• spodbujajo k darovanju hrane
• spremljajo in ocenjujejo izvajanje ukrepov EU za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov

Ukrepi za zmanjšanje izgube hrane in živilskih odpadkov vključujejo tudi predelavo presežne hrane, na primer v živalsko krmo ali kompost.

Cilji za zmanjšanje živilskih odpadkov

Evropska komisija je julija 2023 predstavila predlog za revizijo okvirne direktive EU o odpadkih. Revizija vključuje nove pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje živilskih odpadkov do leta 2030.

Svet se je junija 2024 dogovoril o stališču za pogajanja z Evropskim parlamentom o predlaganih ciljih.

Začasni dogovor med sozakonodajalcema je bil dosežen februarja 2025. Vključuje naslednje cilje za zmanjšanje živilskih odpadkov.

• Svet in Parlament dosegla dogovor o zmanjšanju živilskih odpadkov in določitvi novih pravil o odpadnih tekstilnih izdelkih (sporočilo za javnost, 19. februar 2025)