Geografsko blokiranje: sprostitev potenciala e-trgovanja v EU
Geografsko blokiranje je diskriminatorna praksa, ki spletnim potrošnikom preprečuje dostop do proizvodov ali storitev ter njihov nakup na spletnem mestu, katerega strežnik je v drugi državi članici. Da bi to oviro odpravili, je EU pravkar pripravila uredbo o geografskem blokiranju.
Svet je 27. februarja 2018 sprejel uredbo o prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja na notranjem trgu.
„Odprava geografskega blokiranja pomeni večjo izbiro in boljšo ponudbo za potrošnike ter več priložnosti za podjetja,“ je dejala Lilyana Pavlova, ministrica, pristojna za bolgarsko predsedovanje Svetu EU.
Z uredbo bo odpravljena diskriminacija na podlagi:
- strankinega državljanstva
- kraja prebivališča
- kraja sedeža
Prepoved geografskega blokiranja je pomemben del strategije za enotni digitalni trg.
Z uredbo o geografskem blokiranju se bodo ob začetku veljavnosti dopolnili drugi ključni dosežki, kot sta odprava stroškov gostovanja za mobilne telefone in uvedba čezmejne prenosljivosti naročnin za spletne storitve.
Geo-blocking in the EU (Infografika)
Zakaj potrebujemo uredbo?
Trenutno samo 15 % Evropejcev nakupuje v spletnih trgovinah s sedežem v drugi državi EU. Eden od razlogov za to je prav praksa geografskega blokiranja.
Z uredbo o geografskem blokiranju se bodo te omejitve odpravile ter sprostil potencial e-trgovanja v korist potrošnikov in podjetij.
Poleg tega bo preprečevala, da bi bili potrošniki in podjetja pri nakupovanju proizvodov in storitev v drugi državi EU diskriminirani v smislu pogojev dostopa, tj. cen, prodaje ali plačilnih pogojev.
Ko se bo končalo neupravičeno geografsko blokiranje, bodo imeli državljani znatno večjo izbiro pri spletnem nakupovanju, obenem pa se bo zelo okrepila e-trgovina. Potrošniki bodo lahko iskali najboljše ponudbe na notranjem trgu. Kadri Simson, estonska ministrica za gospodarstvo in infrastrukturo
Podrobneje
Enak dostop do blaga in storitev
V skladu z novimi pravili trgovci v treh primerih ne bodo smeli delati razlik med strankami, tako da bi jim nudili drugačne splošne pogoje, vključno s cenami, in sicer:
- pri prodaji blaga, ki je dostavljeno v državo članico, za katero trgovec ponuja dostavo, ali ki se prevzame na kraju, o katerem se je dogovoril s stranko
- za elektronsko opravljene storitve, kot so storitve v oblaku, skladiščenje podatkov, posredovanje spletišč
- za storitve, kot so hotelska nastanitev in najem avtomobila, ki jih stranka prejme v državi, v kateri trgovec deluje
Plačilne transakcije
Neupravičena diskriminacija potrošnikov v zvezi z načini plačila bo prepovedana.
Zato trgovci ne bodo smeli uporabljati plačilnih pogojev, ki bodo različni, ker bo različno npr. državljanstvo, prebivališče ali sedež zadevne stranke.
Spletni dostop do e-trgovanja
Trgovci strankam ne bodo smeli blokirati ali omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom ali prebivališčem.
Če bo trgovec strankam blokiral ali omejeval dostop do spletnega vmesnika ali jih preusmerjal na drugačno različico spletnega vmesnika, bo to moral jasno utemeljiti.
Pasivna prodaja
Splošno pravilo je, da bo nova uredba prevladala v primerih navzkrižja s konkurenčnim pravom. Vendar to ne bo vplivalo na pravico dobaviteljev, da naložijo omejitve aktivne prodaje.
Konkurenčno pravo EU razlikuje med pasivno prodajo (prodaja kot odgovor na prostovoljna naročila) in aktivno prodajo (če trgovci aktivno nagovarjajo stranke).
Omejitve pasivne prodaje na splošno pomenijo kršitev konkurenčnega prava, medtem ko so omejitve aktivne prodaje običajna praksa, ki izhaja iz tržne svobode.
Izjeme
Storitve, povezane z avtorsko zaščitenimi vsebinami ali deli v nematerialni obliki, kot so storitve pretočnega predvajanja glasbe in e-knjige, bodo izvzete iz področja uporabe te uredbe. Bo pa Evropska komisija v zvezi s tem opravila pregled.
Druge storitve, kot so finančne, avdiovizualne, prevozne in socialne storitve ter storitve zdravstvenega varstva, bodo prav tako izvzete.
Za razliko od cenovne diskriminacije pa razlike v cenah ne bodo prepovedane, tako da bodo trgovci smeli ponujati različne splošne pogoje, vključno s cenami, in nagovarjati določene skupine strank na specifičnih ozemljih.
Poleg tega trgovcem ne bo treba dostavljati blaga strankam zunaj države članice, za katero ponujajo dostavo.
Cilj: resnično enoten trg
Ozadje
Evropska komisija je maja 2016 predstavila predlog o geografskem blokiranju. Predložen je bil skupaj z dodatnima zakonodajnima predlogoma o storitvah čezmejne dostave paketov in reviziji uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Cilj teh pobud je, da se doseže napredek pri povezovanju resničnega enotnega trga.
Evropski svet je 22. in 23. junija 2017 zahteval izvajanje „vseh elementov“ strategije za enotni digitalni trg. Voditelji EU so izjavili, da bi to Evropski uniji omogočilo, da se spopade z izzivi in izkoristi priložnosti, ki jih prinaša „četrta industrijska revolucija“.
Začetek veljavnosti
Svet je na podlagi končnega dogovora iz novembra 2017 uredbo o geografskem blokiranju sprejel februarja 2018. Uredba bo objavljena v Uradnem listu EU.
Uporabljati se bo začela devet mesecev po objavi.
Klavzula o pregledu
Dve leti po začetku veljavnosti novih pravil bo Komisija izvedla prvo oceno njihovega učinka na notranji trg.
Ocena bo vključevala morebitno razširitev uporabe novih pravil na določene elektronsko opravljane storitve, ki nudijo avtorsko zaščitene vsebine, kot so prenosljiva glasba, e-knjige, programska oprema in spletne igre.