Evropska platforma za boj proti neprijavljenemu delu
Komisija je 9. aprila 2014 predlagala vzpostavitev evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu. Platforma bo povezala Komisijo, socialne partnerje in nacionalne organe EU, pristojne za boj proti neprijavljenemu delu, kot so delovni inšpektorati in zavodi za socialno varstvo.
Ti bodo izmenjevali informacije in najboljše prakse na področju boja proti neprijavljenemu delu. Prek platforme se bo spodbujalo usposabljanje osebja iz različnih držav, opredeljena pa bodo tudi skupna načela za izvajanje inšpekcijskih pregledov.
Neprijavljeno delo v številkah
- 200 EUR – povprečni znesek, ki ga vsak Evropejec letno porabi za neprijavljeno blago in storitve
- 300 EUR – povprečni letni dohodek od neprijavljenega dela
- 11 % Evropejcev (vsak deveti Evropejec) je lani kupilo blago ali plačalo storitve, ki izvirajo iz neprijavljenega dela
- siva ekonomija po ocenah znaša 15–20 % evropskega BDP
Vir: Raziskava Eurobarometra o neprijavljenem delu v Evropski uniji
Zakaj je to potrebno?
Neprijavljeno delo je opredeljeno kot vsaka zakonita plačana dejavnost, ki „ni prijavljena javnim organom“.
Negativne posledice neprijavljenega dela občutijo delavci, podjetja in državni organi.
Za delavce neprijavljeno delo pomeni:
- nižje pokojninske pravice
- slabši dostop do zdravstvenega varstva
- slabe delovne pogoje
- morebitno kršenje delavskih pravic
Za podjetja ustvarja nelojalno konkurenco, saj imajo podjetja, ki ne prijavijo svojih zaposlenih, nepošteno prednost.
Za državne organe pomeni izgubo prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost.
Za boj proti neprijavljenemu delu so in bodo tudi v prihodnje odgovorne države članice. Predlagana platforma bi državam članicam pomagala pri izmenjavi informacij, zlasti v čezmejnih primerih, v katerih je težko prepoznati in sankcionirati neprijavljeno delo.
Nacionalni organi v boju proti čezmejnemu neprijavljenemu delu trenutno ne sodelujejo na ravni EU, zato bo s platformo zapolnjena ta vrzel.
Področje uporabe
Platforma bo zajemala vse oblike neprijavljenega dela, tudi navidezno samozaposlitev, s katero se prikrije zaposlitev delavca z namenom zmanjšanja davkov in prispevkov za socialno varnost.
Članstvo platforme
S sklepom se vzpostavi platforma, pri kateri sodelujejo vse države članice. Ta platforma bo delovala kot forum za strokovnjake in ne kot organ odločanja.
Vsaka država bo imela v njej visokega predstavnika, ki bo v stiku z vsemi organi, pristojnimi za boj proti neprijavljenemu delu na nacionalni ravni. Člani platforme bodo poleg tega tudi Komisija in štirje predstavniki socialnih partnerjev, organiziranih na ravni EU (dva predstavnika podjetij in dva predstavnika sindikatov).
Pri delu platforme bodo prav tako sodelovali socialni partnerji iz sektorjev, v katerih se pogosto pojavljajo primeri neprijavljenega dela, predstavnik Eurofounda, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in Mednarodne organizacije dela (MOD) ter predstavniki držav EGP.
Ukrepi
Platforma bo zajemala različne vidike neprijavljenega dela, povezane z delovnim pravom, zdravjem in varnostjo, socialno varnostjo in obdavčitvijo.
Na podlagi platforme
- bo omogočena izmenjava informacij in najboljših praks med strokovnjaki iz vse EU
- bodo preučeni instrumenti držav članic in EU za preprečevanje neprijavljenega dela
- bodo z izboljšano izmenjavo podatkov med nacionalnimi upravami in določitvijo skupnih načel za izvajanje inšpekcijskih pregledov raziskani novi načini preprečevanja čezmejnega neprijavljenega dela
- bodo spodbujena skupna usposabljanja in izmenjave osebja
V Svetu
Komisija je 9. aprila 2014 Svetu in Evropskemu parlamentu predložila svoj predlog. Predsedstvo Sveta in Parlament sta po krogu sestankov v okviru trialoga 11. novembra 2015 dosegla začasni dogovor. Odbor stalnih predstavnikov je 20. novembra 2015 odobril kompromisno besedilo, ki je rezultat pogajanj z Evropskim parlamentom.
Evropski parlament je 2. februarja 2016 v prvi obravnavi sprejel sklep o vzpostavitvi platforme za preprečevanje neprijavljenega dela. Svet ga je uradno sprejel 24. februarja 2016.
Začetek veljavnosti
Sklep sta podpisala predsednika obeh institucij, v Uradnem listu Evropske unije pa je bil objavljen 11. marca 2016. Platforma je uradno začela delovati maja 2016.