Skip to content

Politika na področju železniškega prometa

EU in njene države članice sodelujejo pri razvoju bolje povezanega, varnega in trajnostnega železniškega omrežja.

EU ima eno najgostejših železniških omrežij na svetu, vendar se nacionalni železniški sistemi po EU razlikujejo.

Proces izboljševanja združljivosti nacionalnih železniških sistemov držav članic EU se je začel v 90. letih s končnim ciljem razvoja učinkovitega in konkurenčnega železniškega omrežja po vsej EU – enotnega evropskega železniškega območja.

Železniška politika je del prometne politike EU, katere cilj je doseči povezano, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost po vsej EU.

Nekaj podatkov o železniškem prometu v EU

5,1 % mobilnosti potnikov v EU zagotavljajo železnice (2020, Evropska komisija)

Le 0,4 % emisij toplogrednih plinov v prometu v EU izvira iz železniškega prometa, zaradi česar je to okolju prijazno prevozno sredstvo

Samo 1,9 % porabe energije v prometu v EU je mogoče pripisati železniškemu prometu

O železniški politiki

Širitev in harmonizacija železniškega sektorja EU se skozi leta soočata s številnimi izzivi, ki so upočasnili proces povezovanja EU v tem sektorju. To je posledica:

  • tradicionalne razdrobljenosti evropskih železnic zaradi zapletenih samostojnih nacionalnih sistemov
  • nizke učinkovitosti, prožnosti in zanesljivosti storitve, zlasti za tovorni promet

Ti izzivi so preprečili nadaljnjo rast deleža železniškega sektorja v evropskem prostoru mobilnosti kljub povpraševanju potrošnikov in potencialu, ki ga železniški promet lahko ponudi kot podnebju prijazna rešitev.

Za krepitev železniške politike je EU v zadnjih letih sprejela štiri železniške pakete, katerih cilj je:

  • odprtje železniškega trga konkurenci
  • povečanje interoperabilnosti nacionalnih železniških sistemov
  • določitev okvira za enotno evropsko železniško območje

Svet in Evropski parlament sta med letoma 2001 in 2016 sprejela štiri zakonodajne svežnje. Ti vključujejo skupne določbe o:

  • liberalizaciji železniškega trga
  • izdajanju licenc prevoznikom v železniškem prometu in izdajanju spričeval za strojevodje
  • varnostnih zahtevah
  • ustanovitvi Evropske agencije za železnice in železniških regulatornih organov v vsaki državi članici
  • pravicah potnikov v železniškem prometu

Četrti in zadnji železniški sveženj, ki zajema šest zakonodajnih aktov in se osredotoča na končne elemente odprtja železniškega trga in povečanja njegove konkurenčnosti, je začel veljati leta 2021.

Enotno evropsko železniško območje

Enotno evropsko železniško območje je vseevropski sistem železniških omrežij, ki omogoča širitev železniškega sektorja na podlagi konkurence, tehničnega usklajevanja in skupnega razvoja čezmejnih povezav, in sicer z:

  • odprtjem in prestrukturiranjem železniškega trga
  • povečanjem konkurenčnosti in ustvarjanjem enakih konkurenčnih pogojev za železniška podjetja
  • razvojem infrastrukture za zagotovitev interoperabilnosti
  • izboljšanjem učinkovitosti pri uporabi infrastrukture in varnosti
  • zagotavljanjem poštenih cen za potrošnike

Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)

V širšem okviru prometne politike EU, vključno z železniškim prometom, je cilj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) vzpostaviti omrežje devetih jedrnih koridorjev, ki povezujejo železniške proge s cestami, celinskimi plovnimi potmi, pomorskimi potmi, pristanišči in letališči po vsej EU. Cilji so:

  • povezati države EU, da se olajša čezmejni prevoz ljudi in blaga
  • prispevati k teritorialni koheziji
  • zagotoviti medsebojno povezljivost med načini prevoza
  • podpirati prehod na trajnostni promet

Trenutno poteka revizija pravil TEN-T. Svet in Parlament sta decembra 2023 dosegla začasni dogovor o revidirani uredbi o TEN-T.

Trajnostna in pametna mobilnost

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora decembra 2020 predstavila strategijo za trajnostno in pametno mobilnost. Strategija opisuje cilje EU za prometni sektor za prihodnja desetletja: okolju prijazna, pametna in odporna mobilnost. Za železniški sektor strategija poziva k podvojitvi železnic za visoke hitrosti v EU do leta 2030.

Svet je junija 2021 sprejel sklepe o tej temi. Pozdravil je strategijo Komisije in se zavezal njeni ambiciozni viziji prometnega sektorja ter njegovega prispevka k trajnostnosti v prihodnjih letih in desetletjih.

Svet je junija 2021 sprejel sklepe o železnici. Ministri in ministrice EU so poudarili potrebo po nadaljnjem razvoju železniškega prevoza potnikov in blaga v EU. Poudarili so tudi, kako pomembno je okrepiti odpornost železnic v času krize ter še naprej vlagati v interoperabilnost nacionalnih sistemov in boljšo povezljivost.

Instrument za povezovanje Evrope

Železniško politiko EU podpirajo številni programi financiranja, vključno z Instrumentom za povezovanje Evrope, ki financira strateške naložbene projekte na področju prometa, digitalizacije in energije.

Uredba se uporablja retroaktivno, in sicer od 1. januarja 2021. Prometni sektor bo prejel večino sredstev (približno 25 milijard EUR od 33 milijard EUR), od katerih bo daleč največji delež namenjen železnicam.

Evropsko leto železnic

EU je leto 2021 razglasila za evropsko leto železnic – pobudo za spodbujanje železniškega prometa kot trajnostne, inovativne in varne rešitve za mobilnost v Evropi.

Portugalsko predsedstvo Sveta in Generalni sekretariat Sveta sta v okviru evropskega leta železnic organizirala spletno konferenco o železniškem tovornem prometu.

Komisija je julija 2023 predstavila predlog o novih ukrepih za boljše upravljanje in usklajevanje evropskega železniškega prometa. O predlogu trenutno razpravlja Svet.

Glej tudi

Področja