Pravila EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti
Koordinacija med državami EU zagotavlja, da lahko državljani in državljanke EU, ki se preselijo v drugo državo v Evropi in se tam zaposlijo, prenesejo svoje pravice socialne varnosti.
Prednostne naloge in načela
Pravila o koordinaciji socialne varnosti zagotavljajo, da državljani in državljanke niso v slabšem položaju zaradi dela ali prebivanja v drugi državi članici.
Pravila EU o koordinaciji socialne varnosti se uporabljajo za:
- dajatve za bolezen, dajatve za materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo
- starostne pokojnine, dajatve pred upokojitvijo in dajatve za invalidnost
- dajatve za preživele osebe in posmrtnine
- dajatve za brezposelnost
- družinske dajatve
- dajatve ob nesreči pri delu in poklicni bolezni
Na ravni EU so določena pravila za koordinacijo delovanja nacionalnih sistemov socialne varnosti. Vse države EU se lahko same odločijo, kdo bo zavarovan po njihovi zakonodaji, katere dajatve bodo dodeljevale in pod kakšnimi pogoji.
Namen pravil o koordinaciji socialne varnosti je preprečiti, da bi posameznik ostal brez socialne varnosti ali da bi imel v čezmejnih primerih dvojno zavarovanje.
Glavne prioritete so:
- prispevati k socialni pravičnosti ter k bolj povezanemu in pravičnejšemu notranjemu trgu
- zagotoviti jasna, poštena in izvršljiva pravila, ki so bistvena za lajšanje mobilnosti delavcev
- olajšati prosto gibanje delavcev, ki je eden od ključnih stebrov notranjega trga, in hkrati nacionalnim organom zagotoviti učinkovita orodja za preprečevanje zlorab ali goljufij
Pravila EU o socialni varnosti temeljijo na štirih načelih:
- samo ena država: za državljane in državljanke se uporablja zakonodaja ene same države, zato plačujejo prispevke samo v eni državi
- enako obravnavanje: državljani in državljanke imajo enake pravice in obveznosti kot državljani in državljanke države, v kateri so zavarovani
- seštevanje: ko državljani in državljanke zaprosijo za dajatve, se po potrebi pri izračunu upoštevajo predhodna obdobja zavarovanja, dela ali prebivanja v drugih državah
- prenos nadomestila: državljani in državljanke, ki so upravičeni do denarnih dajatev v eni državi, jih na splošno lahko prejmejo tudi, če živijo v drugi državi
Glavne prilagoditve iz predloga
Trenutna pravila EU o koordinaciji socialne varnosti veljajo od 1. maja 2010. Vendar se trg dela in družba, pa tudi nacionalni sistemi socialne varnosti in sodna praksa nenehno razvijajo.
Zato so potrebne ciljno usmerjene prilagoditve, da bi zagotovili pravična pravila, ki bodo preprostejša za uporabo in lažja za izvrševanje.
Da bi posodobili in poenostavili veljavna pravila ter zagotovili pravično porazdelitev finančnega bremena v zvezi s stroški socialne varnosti med državami članicami, je Evropska komisija decembra 2016 predstavila predlog za revizijo pravil o koordinaciji.
Glavni cilj revizije je nadaljnja modernizacija pravil EU o koordinaciji socialne varnosti, tako da se:
- dodatno olajša uveljavljanje pravic državljanov in državljank
- zagotavlja pravna jasnost
- zagotavlja poštena in pravična porazdelitev finančnega bremena
- spodbuja administrativna preprostost in izvršljivost pravil
Uredba je usmerjena v več pomembnih področij, na katerih bi bila uvedena naslednja pravila:
Dajatve za brezposelnost
Državljani in državljanke EU bi lahko izvozili svoje dajatve za brezposelnost v državo, ki ni njihova država rezidenstva, za vsaj šest mesecev.
Uvedeno je posebno pravilo za obmejne delavce, ki bodo lahko izvozili svoje dajatve za brezposelnost za največ 15 mesecev, razen če je obdobje upravičenosti krajše.
Pristojna država na področju socialne varnosti za to kategorijo delavcev bo postala država poklicne dejavnosti po šestih mesecih zaposlitve, samozaposlitve ali zavarovanja.
Zakonodaja, ki se uporablja za poslane delavce
Za zaposlene in samozaposlene delavce bi bilo obvezno trimesečno obdobje predhodnega zavarovanja v sistemu socialne varnosti države članice izvora, preden bodo lahko poslani na delo v drugo državo članico.
Najdaljši čas zavarovanja v sistemu socialne varnosti države članice pošiljateljice je 24 mesecev. Za zaposlene in samozaposlene osebe je predvideno najmanj dvomesečno obdobje prekinitve med katerima koli 24-mesečnima obdobjema.
Družinske dajatve
S predlogom se kodificira sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-347/12 Wiering in pojasnjuje razlika med denarnimi družinskimi dajatvami, ki naj bi predvsem nadomestile dohodek, ki je izostal zaradi vzgoje otrok, in drugimi družinskimi dajatvami.
Dostop ekonomsko neaktivnih mobilnih državljanov in državljank EU do določenih socialnovarstvenih dajatev
Zaradi večje pravne jasnosti predlog vsebuje seznam ustrezne sodne prakse Sodišča in določa, da mobilnim državljanom in državljankam v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso ni mogoče preprečiti, da prispevajo v sisteme zdravstvenega zavarovanja.
Dajatve za dolgotrajno nego
Z uredbo bi se uvedla opredelitev dajatev za dolgotrajno nego, v poglavju o bolezni pa dodatno pojasnili deli zadevnega postopka.
Revizija sedanjih pravil
Svet je 22. aprila 2026 z Evropskim parlamentom dosegel začasni dogovor o posodobljenih pravilih za koordinacijo nacionalnih sistemov socialne varnosti. Namen revizije je posodobiti pravila, da bodo jasnejša in pravičnejša ter da jih bo enostavneje izvrševati.
Veleposlaniki in veleposlanice držav članic pri EU so začasni dogovor potrdili 29. aprila 2026.
Začasni dogovor mora še potrditi Evropski parlament. Potem ko ga bo pregledala pravnolingvistična služba, ga bosta sprejeli obe instituciji.
- Svet in Parlament dosegla začasni dogovor o koordinaciji sistemov socialne varnosti (sporočilo za javnost, 22. april 2026)
- Koordinacija sistemov socialne varnosti: predstavniki in predstavnice držav članic EU potrdili začasni dogovor (29. april 2026, sporočilo za javnost)
Prejšnja pogajanja
Predlagana pravna podlaga za revizijo je člen 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem je določeno, da Evropski parlament in Svet sprejmeta ukrepe po rednem zakonodajnem postopku.
Svet usklajuje stališča držav članic o novem predlogu. Predlog je začel obravnavati januarja 2017, ministri in ministrice pa so o predlogu razpravljali na več sejah.
Svet je oktobra in decembra 2017 dosegel dogovor o dveh delnih pogajalskih stališčih (t. i. splošni pristop) o naslednjih poglavjih predloga:
- dostopu ekonomsko neaktivnih mobilnih državljanov in državljank EU do določenih socialnovarstvenih dajatev
- veljavni zakonodaji, ki se uporablja za napotene in poslane delavce ter osebe, ki delajo v dveh ali več državah članicah
- dajatve za dolgotrajno nego
- družinske dajatve
Svet je 21. junija 2018 sprejel celotno pogajalsko stališče. Predsedstvo Sveta je na podlagi tega mandata začelo pogajanja z Evropskim parlamentom, ko je ta sprejel svoje stališče.
- Usklajevanje sistemov socialne varnosti: Svet dosegel dogovor o splošnem pristopu (sporočilo za javnost, 21. junij 2018)
- Redni zakonodajni postopek (ozadje)
Ozadje
Okvir EU za koordinacijo sistemov socialne varnosti držav članic, ki olajšuje mobilnost delavcev, obstaja že več let. Cilj koordinacije sistemov socialne varnosti v EU je vsem državljanom EU in državljanom tretjih držav, ki prebivajo v EU, zagotoviti pravičen dostop do socialne varnosti, ne glede na to, v kateri državi živijo.
Od vzpostavitve sistema in po širitvah EU se je skupaj s krepitvijo evropskega povezovanja razvijala tudi zakonodaja EU o koordinaciji socialne varnosti.
Trenutno so pravila za koordinacijo določena v Uredbi (ES) št. 883/2004 in njeni izvedbeni Uredbi (ES) št. 987/2009.
Ta osnutek zakonodaje spreminja uredbi št. 883/2004 in št. 987/2009 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Namen revizije je:
- pojasniti okoliščine, v katerih lahko države članice omejijo dostop do socialnovarstvenih dajatev, ki bi jih uveljavljali ekonomsko neaktivni mobilni državljani in državljanke EU
- vzpostaviti skladno ureditev za koordinacijo dajatev za dolgotrajno nego
- predlagati novo ureditev koordinacije dajatev za brezposelnost v čezmejnih primerih
- uvesti nove določbe za koordinacijo družinskih dajatev
- pojasniti pravila za napotene delavce
Sorodni dokumenti in publikacije
Zadnja posodobitev: 29. april 2026
Pravice socialne varnosti prek meja
EU želi državljanom in državljankam EU olajšati gibanje v Evropi in delo v drugih državah EU ter hkrati pri tem zaščititi njihove pravice do socialne varnosti.
Gibanje in delo v drugi državi EU je temeljna pravica vseh državljanov in državljank EU in temelj enotnega trga. Prosto gibanje pa ne bi bilo mogoče brez pravil EU o koordinaciji socialne varnosti.
Pravila EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti ne nadomeščajo nacionalnih sistemov z enotnim evropskim sistemom, temveč posamezne sisteme medsebojno usklajujejo. Sistemi socialne varnosti so v izključni pristojnosti držav članic in na ravni EU niso harmonizirani.
Kje se uporabljajo pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti?
Ta pravila zagotavljajo zaščito pravic socialne varnosti pri gibanju in delu v Evropi (EU27, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica).
Državljani in državljanke EU imajo pravico do:
Koordinacija pravic socialne varnosti med EU in Združenim kraljestvom
Po izstopu Združenega kraljestva iz EU so bila s 1. januarjem 2021 vzpostavljena posebna pravila o koordinaciji. Pravice oseb, ki jih zajema sporazum o izstopu, sklenjen med EU in Združenim kraljestvom, so še naprej zaščitene.
V zvezi z osebami, ki jih sporazum o izstopu ne zajema, koordinacijo socialne varnosti med EU in Združenim kraljestvom ureja ustrezni protokol k Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Protokol je sicer podoben pravilom EU in to področje celostno ureja, vendar ne zagotavlja enake ravni varstva kot predpisi EU.