Pravice pripravnikov in pripravnic v EU

Pripravniki in pripravnice v EU

Trenutno je v EU več kot tri milijone pripravnikov in pripravnic, to število pa naj bi se do leta 2030 povečalo za 16 %.

Pripravništvo je delovna izkušnja v omejenem časovnem obdobju, ki zagotavlja priložnost za učenje in razvoj spretnosti ter omogoča pridobivanje praktičnih in poklicnih izkušenj.

Svet se je 19. junija 2025 dogovoril o stališču glede novih pravil za izboljšanje delovnih pogojev pripravnikov in pripravnic, s katerimi bi zagotovili, da niso obravnavani manj ugodno kot primerljivi zaposleni, in preprečili, da bi delodajalci delovna razmerja prikrili kot tako imenovana „lažna“ pripravništva.

• Boj proti „lažnim“ pripravništvom: Svet dosegel dogovor o stališču (sporočilo za javnost, 19. junij 2025)

Svet in Parlament se trenutno pogajata o zadnji različici nove direktive.

V letu 2019 skoraj polovica od 3,1 milijona pripravnikov in pripravnic v EU ni prejemalo plačila. Študija Evropske komisije kaže, da je število pripravnikov in pripravnic, zlasti neplačanih, verjetno podcenjeno.

Svet bo izdal smernice o pripravništvih s poudarkom na:

• pravičnem plačilu
• socialni zaščiti
• enakem dostopu za ranljive skupine

Osem od desetih mladih Evropejcev in Evropejk je opravilo vsaj eno pripravništvo

Raziskava Eurobarometra iz leta 2023, v kateri je sodelovalo več kot 26 000 ljudi, starih od 18 do 34 let, je pokazala, da jih je 78 % opravilo vsaj eno pripravništvo. Od tega jih je 21 % to storilo v drugi državi EU, kar je znatno več kot 9 % leta 2013.

Poleg tega je 76 % anketirancev navedlo, da so med pripravništvom pridobili koristne poklicne spretnosti. Po tej izkušnji jih je 68 % našlo zaposlitev: 39 % je sklenilo pogodbo za določen ali nedoločen čas pri istem delodajalcu, 26 % pa pri drugem delodajalcu.

• Vključevanje mladih na trg dela s posebnim poudarkom na pripravništvih (raziskava Eurobarometra 2023)

Nemčija je z 90-odstotno udeležbo v programih pripravništva na prvem mestu Švedska je s 53-odstotno udeležbo na zadnjem mestu

Na tem grafu je prikazan odstotek posameznikov v različnih državah EU, ki so opravili pripravništvo.

Vsako deseto pripravništvo traja več kot šest mesecev

V nekaterih primerih se s pripravništvom lahko zapolnijo redna delovna mesta, kar pomeni, da imajo pripravniki enake naloge in odgovornosti kot zaposleni, ne da bi prejemali enako plačilo ali imeli enako varnost zaposlitve.

Kadar pripravniki opravljajo več pripravništev pri istem delodajalcu, obstaja tveganje, da se bo s tem prikrivalo redno delovno razmerje. Eden od ciljev novega zakona je to preprečiti.

Madžarska ima najvišji delež pripravnikov in pripravnic, ki opravljajo več pripravništev pri istem delodajalcu, in sicer 50 %.

V tej preglednici so navedene informacije o Evropejcih in Evropejkah, ki so opravili več pripravništev pri istem delodajalcu.

Skoraj vsak drugi pripravnik ali pripravnica v EU ne dobi plačila

Med tistimi, ki so opravili vsaj eno pripravništvo, jih je 55 % prejelo plačilo v primerjavi s 40 % leta 2013.

Hrvaška ima najvišji delež plačanih pripravništev, in sicer 78 %; Belgija pa najnižjega, tj. 39 %

Ta preglednica vsebuje podatke o plačanih pripravništvih v različnih državah EU.

Socialna zaščita

V EU vsak četrti pripravnik ali pripravnica nima dostopa do socialne zaščite. Natančneje, 61 % jih je poročalo, da so imeli med pripravništvom polni ali delni dostop do socialne zaščite, 27 % pa jih sploh ni imelo dostopa.

69 % anketirancev je navedlo, da so bili njihovi delovni pogoji med zadnjim pripravništvom – oprema, delovni čas in obravnava – enakovredni delovnim pogojem redno zaposlenih.

Avstrija je imela največji dostop do socialne zaščite, in sicer 49 %; Belgija in Ciper pa najnižjega s 24 %

V tej preglednici so predstavljeni podatki o dostopu pripravnikov do socialne zaščite med pripravništvom v Evropi.

Dostop do pripravništev je neenak

Po mnenju Evropske komisije neenak dostop, zlasti do visokokakovostnih in čezmejnih priložnosti, predstavlja izziv za ranljive skupine, zlasti pri neplačanih pripravništvih.

40 % anketirancev Eurobarometra meni, da se mladi z migrantskim ozadjem, tisti iz prikrajšanih socialno-ekonomskih skupin in invalidi srečujejo z ovirami pri dostopu do pripravništev.

Raziskava je pokazala tudi, da je med tistimi, ki niso opravili pripravništva, 18 % tistih, ki pripravništva ni našlo, 16 % tistih, ki niso prejeli zadostnih informacij, 10 % pa jih ni imelo finančnih sredstev za sodelovanje.

10 % tistih, ki niso opravili pripravništva, za to nima ustreznih finančnih sredstev

Ta diagram prikazuje razloge, zakaj posamezniki po vsej EU niso opravljali pripravništva.

Glej tudi

• vključevanje mladih na trg dela s posebnim poudarkom na pripravništvih (Eurobarometer, 2023)
• Študija o okoliščinah, izzivih in možnih rešitvah v zvezi s kakovostjo pripravništev v EU (študija Evropske komisije, 2024)