Mehanizem obrnjene davčne obveznosti: preprečevanje goljufij na področju DDV

Svet usklajuje predlog direktive Sveta, s katero naj bi omogočili uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti na področju DDV za domače transakcije med podjetji, ko gre za blago ali storitve, za katere je račun višji od 10 000 EUR. Mehanizem bi se uporabljal pod določenimi pogoji.

Z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti se odgovornost za poročanje o transakciji, za katero se zaračuna DDV, prenese s prodajalca na kupca blaga ali storitve.

Uporaba takega mehanizma bi pomenila odstopanje od glavnih splošnih načel sedanjega sistema DDV v EU, zato je treba spremeniti Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. V skladu s predlogom bi se odstopanje odobrilo za določen čas, države članice, ki bi izpolnjevale pogoje iz predlagane direktive, pa bi se za njegovo uporabo odločile prostovoljno.

S tem bi pomagali nekaterim državam članicam, ki so še posebej prizadete zaradi goljufij na področju DDV in nimajo ustreznih sredstev za boj proti njim, denimo v primerih sistemov goljufij na področju DDV, kot je „davčni vrtiljak“ ali „neobstoječi trgovec“.

S predlagano direktivo bi dobili časovno omejeno rešitev, v skladu s katero bi bila dobava obdavčena v namembni državi.

• Predlog direktive Sveta v zvezi z začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti
• Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

Kaj je namen predloga?

Predlog je bil pripravljen na zahtevo držav članic EU, ki imajo še posebej velike izgube prihodkov zaradi goljufij na področju DDV, zlasti zaradi goljufivega davčnega vrtiljaka.

Po izračunu Evropske komisije vrzel pri pobiranju DDV (razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim DDV) v EU znaša skoraj 160 milijard EUR, od tega se 50 milijard EUR pripisuje čezmejnim goljufijam (podatki za leto 2013).

Možnost uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti obstaja tudi v sedanjem sistemu, vendar njegova uporaba ni splošna in je omejena le na določene sektorje, pa tudi časovno. Ta možnost je bila uvedena z Direktivo 2013/43/EU.

Kaj pomenita izraza „davčni vrtiljak“ in „neobstoječi trgovec“?

Davčni vrtiljak v kontekstu EU praviloma vključuje čezmejne transakcije med podjetji.

Pri sedanjem sistemu DDV v EU so čezmejne dobave med podjetji znotraj EU oproščene DDV, obveznost plačila DDV v državni proračun pa je na strani prodajalca blaga in storitev na namembnem trgu (prodajalec zaračuna DDV).

Na splošno čezmejni pretok blaga v EU poteka v okviru dveh transakcij:

• dobava blaga znotraj EU je oproščena DDV
• za pridobitev blaga znotraj EU se DDV plača v namembni državi, kjer DDV zaračuna prodajalec

Kako deluje sistem goljufij „davčni vrtiljak“ ali „neobstoječi trgovec“?

Sistem vključuje več podjetij, ki na domačem trgu drug drugemu prodajajo blago ali storitve, ki jih dobavitelj (t. i. vmesno podjetje) iz druge države EU uvozi brez plačila DDV.

Eno od podjetij v verigi, običajno tisto, ki je uvozilo blago, v državni proračun ne plača DDV, čeprav ga zaračuna naslednjemu kupcu, kar pomeni goljufijo. Podjetje po opravljeni transakciji običajno zelo hitro izgine brez sledu (od tu izraz „neobstoječi trgovec“). Tako v državi, v kateri se proda blago ali opravijo storitve, ni mogoče pobrati davka. Drugi kupci v verigi dobijo medtem iz državnega proračuna povrnjen DDV, potem ko blago prodajo naprej. V resnici pa se to blago ali storitve morda sploh ne premaknejo oziroma obstajajo samo na papirju.

„Davčni vrtiljak“ se začne znova vrteti, ko končni kupec v verigi na domačem trgu ponovno proda blago prvemu dobavitelju, tj. podjetju, ki je blago dobavilo v državo, tako da se celotni proces začne znova. Ta zadnja transakcija, ki je čezmejna, je spet oproščena DDV.

Sistem lahko deluje tudi zgolj na domačem trgu.

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti je ukrep, ki obveznost končnega plačila DDV v državni proračun s prodajalca prelaga na kupca. Cilj je torej zmanjšati možnost goljufij na področju DDV.

Glavni elementi predloga

Zakonodajni postopek

Za sprejetje osnutka direktive je potreben poseben zakonodajni postopek: soglasje v Svetu po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Svet ni pravno zavezan upoštevati mnenja Parlamenta, vendar pa glede na sodno prakso Sodišča ne sme sprejeti odločitve, ne da bi mnenje prejel.

Pogoji za uporabo mehanizma

V skladu s predlogom mora država članica, če želi uporabiti splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, izpolniti naslednje pogoje:

• vrzel pri pobiranju DDV v državi članici mora biti za pet odstotnih točk višja od mediane vrzeli pri pobiranju DDV v EU
• goljufije z davčnim vrtiljakom v državi članici odtehtajo več kot 25 % vrzeli pri pobiranju DDV v tej državi
• država članica mora dokazati, da za boj proti tej vrsti goljufij običajni ukrepi ne zadostujejo

V predlogu je poleg tega predvideno, da bi imela Evropska komisija tri mesece časa, da odobri ali zavrne zahtevo države članice za uporabo mehanizma, odvisno od tega, ali so zahteve izpolnjene.

Sosednje države članice

V skladu s predlogom bi bilo treba tudi državam članicam, ki mejijo na državo članico, ki uporablja splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, pod določenimi pogoji dovoliti uporabo tega mehanizma.

Razveljavitev mehanizma

V osnutku direktive je predlagano, da bi bilo treba v primeru znatnega negativnega učinka na trgovanje na notranjem trgu EU zaradi uvedbe mehanizma po šestih mesecih mehanizem razveljaviti brez retroaktivnega učinka.

Časovna omejitev

V predlogu je predvideno, da bi bil mehanizem v veljavi do 30. septembra 2022. Nato bi ga Komisija ocenila.