Skip to content

V žarišču: delavci na digitalnih platformah v EU

Delo na digitalnih platformah je razmeroma nov način dela, pri katerem spletna platforma, kot je spletno mesto ali aplikacija, zahtevo stranke za storitev poveže s ponudbo plačanega dela, ki ga zagotavlja posameznik.

Z novo direktivo naj bi prispevali k izboljšanju delovnih pogojev oseb, ki delajo prek digitalnih platform, hkrati pa ohranili priložnosti in koristiplatformnega gospodarstva.

Svet in Evropski parlament sta 13. decembra 2023 dosegla začasni dogovor o predlagani direktivi.

Nova pravila obravnavajo primere napačne razvrstitve platformnih delavcev in olajšujejo njihovo prerazvrstitev med zaposlene, kar jim zagotavlja lažji dostop do pravic, ki jih imajo kot zaposleni v skladu s pravom EU. Dogovor vključuje tudi določbe, ki bodo bolje varovale osebne podatke platformnih delavcev in povečale preglednost glede tega, kako se sistemi algoritmov uporabljajo za sprejemanje odločitev na delovnem mestu.

Svet je oktobra 2024 sprejel nova pravila, s katerimi naj bi se izboljšali delovni pogoji več kot 28 milijonov oseb po vsej EU, ki delajo na digitalnih platformah dela.

Infografika o petih ključnih vprašanjih v zvezi s platformnimi delavci v EU.

Pet ključnih vprašanj o platformnih delavcih v EU

1. Kakšna je njihova vloga v platformnem gospodarstvu?

Osebe, ki delajo prek digitalnih platform dela, opravljajo storitve za stranke v zameno za denar. Digitalne platforme vzpostavijo stike med enimi in drugimi ter organizirajo izvajanje dela.

stranka – algoritemsko povezovanje prek digitalne platforme dela – oseba, ki dela prek digitalne platforme

2. Koliko jih je?

Platformni delavci predstavljajo znaten del delovne sile v EU (28,3 milijona leta 2022), približno toliko, kot je število oseb, ki so zaposlene v proizvodnji (29 milijonov).

Ta številka naj bi se hitro povečevala in leta 2025 dosegla 43 milijonov, kar je 52-odstotno povečanje v treh letih.

3. Kakšen je njihov običajni profil?

  • večinoma so to mladi moški
  • večina jih ima posekundarno izobrazbo
  • platformno delo je običajno njihov drugi vir dohodkov poleg rednega dela

4. Kakšne storitve opravljajo in za koga?

Zaslužek oseb, ki delajo prek platform, po vrsti storitev, ki jih opravljajo:

  • taksi prevozi: 39 %
  • dostava (dostava hrane, selitvene storitve, prevzem živil): 24 %
  • storitve na domu (čiščenje, obrtne storitve): 19 %
  • strokovne storitve (računovodstvo): 7 %
  • samostojno delo (grafično oblikovanje, urejanje fotografij): 6 %
  • delo v gospodinjstvu (nega in varstvo otrok, zdravstveno varstvo): 3 %
  • mikro storitve (razvrščanje izdelkov, označevanje): 2 %

Vse storitve se zagotavljajo prek platform za delo na lokaciji, razen samostojnega dela in mikro storitev, ki se izvajajo prek platform za spletno delo.

Delavci so večinoma preveč usposobljeni za delo, ki ga opravljajo. Za 70 % storitev, ki se ponujajo prek digitalnih platform dela, se zahteva nizka usposobljenost, za 20 % srednje nizka in srednja usposobljenost, za 6 % visoka usposobljenost in za 4 % kombinacija vseh usposobljenosti.

Večina storitev (83 %) se zagotavlja posameznim strankam. Preostale (17 %) se zagotavljajo podjetjem ali kombinaciji posameznikov in podjetij.

5. Ali so zaposleni ali samostojni delavci?

Pravilen zaposlitveni status za platformne delavce je ključen zato, da imajo delavske pravice, do katerih so upravičeni.

55 % jih zasluži manj, kot znaša minimalna neto urna postavka v državi, kjer delajo, če takšna postavka obstaja.

41 % njihovega delovnega časa, ki ga namenijo za platformno delo, je neplačanega (npr. naloge raziskovanja, čakanje na dodelitev nalog, pregledovanje oglasov itd.).

Delavci, ki so napačno razvrščeni kot samozaposlene osebe, niso upravičeni do enakih pravic in varstva kot zaposlene osebe.

Od 28,3 milijona ljudi, ki opravljajo platformo delo, jih je 7 % (2 milijona) zaposlenih in 93 % (26,3 milijona) samozaposlenih. Med samozaposlenimi jih je 19 % verjetno napačno razvrščenih (približno 5 milijonov).

Zadnja posodobitev: 4. februar 2025