Pravila EU o platformnem delu

Kaj je platformno delo?

Platformno delo je oblika zaposlitve, pri kateri organizacije ali posamezniki prek spletnih platform iščejo druge organizacije ali posameznike, da bi zanje v zameno za plačilo rešili specifične probleme ali opravili specifične storitve.

Gospodarstvo digitalnih platform hitro raste. Med pandemijo COVID-19 je platformno delo začelo pridobivati na pomenu in postajati splošna praksa, deloma zaradi povečanja dobave hrane in živil. Postaja gonilo inovacij in rasti zaposlovanja.

Platformno delo se pojavlja v različnih oblikah in obsegu in se včasih imenuje tudi „gospodarstvo priložnostnih del“. Čeprav je rast digitalnih platform koristila podjetjem in tudi potrošnikom, je povzročila nastanek sivega območja za številne delavce, kar zadeva njihov zaposlitveni status.

EU je prvi zakonodajalec na svetu, ki je poskušal predlagati posebna pravila za digitalne platforme dela.

Direktiva uvaja dve ključni izboljšavi:

pomaga določiti pravilni zaposlitveni status oseb, ki delajo za digitalne platforme
določa prva pravila EU o uporabi algoritemskih sistemov na delovnem mestu

Delavci na digitalnih platformah dela

Več kot 28 milijonov ljudi v EU dela prek ene (ali več) od teh digitalnih platform dela. Leta 2025 naj bi to število znašalo 43 milijonov.

Ljudje, ki delajo prek digitalnih platform dela, opravljajo najrazličnejše naloge, vključno z nalogami na kraju samem in izven njega (na daljavo). Te naloge bi lahko bile na primer dostava, prevajanje, vnos podatkov, varstvo otrok, oskrba starejših ali vožnja taksija.

Platformno delo je običajno njihov drugi vir dohodkov poleg rednega dela.

Platformni delavci: zaposleni ali samozaposleni?

Trenutno je večina platformnih delavcev v EU, vključno z vozniki taksijev, delavci v gospodinjstvu in dostavljalci hrane, uradno samozaposlena. Kljub temu morajo mnogi med njimi spoštovati številna enaka pravila in omejitve kot zaposleni delavci.

To pomeni, da so dejansko v delovnem razmerju in bi zato morali imeti pravice iz dela in socialno zaščito, ki jih zaposlenim zagotavljata nacionalna zakonodaja in zakonodaja EU.

Izboljšanje njihovega dostopa do pravic iz dela in socialne zaščite bi pomenilo tudi izboljšanje splošne kakovosti ponujenega dela, pa tudi zaposlitvenih pogojev za delavce, ki delajo prek platform.

To bi na primer pomenilo, da bi imeli dostop do plačane bolniške odsotnosti, denarnega nadomestila za brezposelnost ali shem dohodkovne podpore.

Delovno pravo se uporablja za zaposlene platformne delavce, vendar pa jih je veliko – vsaj formalno – samozaposlenih. Sodišča povsod v EU odločajo o zaposlitvenem statusu platformnih delavcev za vsak primer posebej.

Države članice imajo različne pristope k platformnemu delu. Nacionalni odzivi na platformno delo so raznoliki in se po Evropi razvijajo neenakomerno, nacionalna zakonodaja pa je bila večinoma sprejeta v posebnih sektorjih, npr. za storitve prevoza in/ali storitve dostave hrane.

Ilustracija: podatki o delavcih na digitalnih platformah.

V žarišču: delavci na digitalnih platformah v EU (Infografika)

Nova pravila EU o platformnem delu

Zaposlitveni status

Nova pravila bi obravnavala primere napačne razvrstitve platformnih delavcev in olajšala njihovo prerazvrstitev med zaposlene, kar bi jim zagotovilo lažji dostop do pravic, ki jih imajo kot zaposleni v skladu s pravom EU.

Dogovor, ki sta ga Svet in Evropski parlament dosegla 8. februarja 2024, uvaja učinkovito izpodbojno pravno domnevo. V skladu s tem dogovorom za razmerje med digitalno platformo dela in osebo, ki opravlja platformno delo, velja pravna domneva, da gre za delovno razmerje, če so ugotovljena dejstva, ki kažejo na nadzor in usmerjanje v skladu z nacionalnim pravom, kolektivnimi pogodbami ali prakso, ki velja v državah članicah.

Če želi digitalna platforma to domnevo izpodbijati, mora dokazati, da pri zadevnem pogodbenem razmerju ne gre za delovno razmerje.

Države članice morajo v svojem nacionalnem pravu določiti modalitete take pravne domneve. Domneva bi morala platformnim delavcem s postopkovnega vidika olajšati pravno ugotavljanje njihovega zaposlitvenega statusa.

Uporaba algoritmov na delovnem mestu

Digitalne platforme dela uporabljajo algoritme za upravljanje človeških virov. Ti sistemi se uporabljajo za organizacijo in upravljanje ljudi, ki platformno delo opravljajo prek njihovih aplikacij ali spletnih mest.

V skladu z novimi pravili bodo morali biti delavci obveščeni o uporabi avtomatiziranih sistemov spremljanja in odločanja.

Poleg tega digitalne platforme dela ne bodo mogle obdelovati nekaterih vrst osebnih podatkov, kot so:

osebne podatke o čustvenem ali psihološkem stanju platformnega delavca
podatke v zvezi z zasebnimi pogovori
podatke za napovedovanje dejanske ali morebitne sindikalne dejavnosti
podatke, ki se uporabljajo za sklepanje o rasnem ali etničnem poreklu, priseljenskem statusu, političnem ali verskem prepričanju oziroma zdravstvenem stanju delavca
biometrične podatke, razen podatkov, ki se uporabljajo za avtentikacijo

V vsakem primeru mora v skladu z novimi pravili te sisteme nadzorovati usposobljeno osebje, ki uživa posebno zaščito pred škodljivim ravnanjem. Človeški nadzor je zagotovljen tudi pri pomembnih odločitvah, kot je začasna ukinitev računov.

Izvrševanje, preglednost in sledljivost

Nacionalni organi imajo pogosto težave pri dostopu do podatkov o platformah in osebah, ki delajo prek njih. To je še težje, kadar platforme delujejo v več državah članicah, zaradi česar ni jasno, kje in kdo opravlja platformno delo.

V tej direktivi bodo pojasnjene obstoječe obveznosti digitalnih platform dela, da prijavijo delo nacionalnim organom. Poleg tega bo od platform zahtevano, naj nacionalnim organom dajo na voljo ključne informacije o svojih dejavnostih in osebah, ki delajo prek njih.

Platformno gospodarstvo

V EU deluje približno 500 digitalnih platform dela. Digitalne platforme dela so dejavne v vseh državah EU.

Rast platformnega gospodarstva ponazarja dejstvo, da so se prihodki v platformnem gospodarstvu med letoma 2016 in 2020 povečali skoraj za petkrat, in sicer z ocenjene vrednosti 3 milijarde EUR na približno 14 milijard EUR.

Največji prihodki so po ocenah v sektorjih storitev dostave in prevoza s taksijem.

Ilustracija: pregled platformnega gospodarstva v EU.

Platformno gospodarstvo v EU (Infografika)

Postopek v Svetu

Platformni delavci so že omenjeni v nekaterih zakonodajnih aktih EU, kot je direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih.

Omenjeni so tudi v priporočilu Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite, o katerem je Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov 6. decembra 2018 dosegel politični dogovor.

Svet je v letu 2019 razpravljal o novih oblikah dela in odobril sklepe Sveta o tej temi, v katerih je Komisijo pozval, naj preuči morebitno zakonodajo za zagotavljanje varstva delavcev.

Evropska komisija je sozakonodajalcema, tj. Svetu in Evropskemu parlamentu, predlog o novih pravilih o platformnem delu posredovala 9. decembra 2021.

V Svetu je zadevo preučila Delovna skupina za socialna vprašanja. Ta delovna skupina obravnava vse zakonodajne in nezakonodajne dosjeje, povezane z zaposlovanjem in socialno politiko.

Svet je stališče sprejel 12. junija 2023. Preden so lahko nova pravila postala zakonodaja EU, se je o njih bilo treba pogajati z Evropskim parlamentom.

Svet in Parlament sta 8. februarja 2024 dosegla začasni dogovor o platformnem delu, ki so ga ministri in ministrice za zaposlovanje in socialne zadeve odobrili na seji Sveta 11. marca 2024.

Svet je 14. oktobra 2024 sprejel nova pravila za platformno delo. Države članice imajo po sprejetju na voljo dve leti, da določbe direktive prenesejo v nacionalno zakonodajo.