Sudan

Kriza v Sudanu

Prebivalstvo Sudana že več desetletij trpi zaradi konfliktov, tudi zaradi druge sudanske državljanske vojne med letoma 1983 in 2005 ter vojne v Darfurju med letoma 2003 in 2020, kar je povzročilo politično, varnostno in gospodarsko nestabilnost v državi.

V Sudanu od aprila 2023 divja nova državljanska vojna med dvema frakcijama: sudanskimi oboroženimi silami (SAF) in silami za hitro podporo (RSF) ter z njimi povezanimi milicami.

Vojna med SAF in RSF je zaostrila že tako kritično humanitarno krizo in povzročila akutno krizo preskrbe s hrano, vključno z lakoto. Poleg tega obstajajo poročila o razširjenih zlorabah in kršitvah človekovih pravic, kot so:

• napadi na civiliste zaradi njihovih domnevnih povezav ali etnične pripadnosti
• spolno nasilje in nasilje zaradi spola
• ciljno usmerjeni napadi na zdravstvene ustanove in energetsko infrastrukturo
• novačenje in uporaba otrok s strani vojskujočih se frakcij

Sudan so močno prizadeli tudi ekstremni vremenski dogodki, povezani s podnebnimi spremembami, kot so poplave in suše.

Po podatkih Združenih narodov več kot 33,7 milijonov ljudi nujno potrebuje humanitarno pomoč. To je 65 % sudanskega prebivalstva. Ocenjuje se, da je 19 milijonov ljudi (dva od petih Sudancev) izpostavljenih visoki stopnji akutne neustrezne prehranske varnosti.

Sudan se trenutno sooča z največjo krizo razseljevanja na svetu, saj je notranje razseljenih 9 milijonov oseb, več kot 4,4 milijona pa jih je pobegnilo iz Sudana, predvsem v sosednje države.

Sudan se že 15 let uvršča med prvih 10 držav na svetu z največjim številom notranje razseljenih oseb zaradi konfliktov in nasilja.

UNICEF ocenjuje, da okoli 8,4 milijona otrok (od 16,5 milijona šoloobveznih otrok)v Sudanu ne obiskuje šole. Okoli 65 % sudanskega prebivalstva nima dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva.

Po vsej državi se poroča o pomanjkanju hrane, čiste vode, zdravil, gotovine in goriva ter o omejenih komunikacijah in električni energiji.

Vir podatkov:

• Visoki komisar Združenih narodov za begunce (spletno mesto)
• Svetovni program za hrano (spletno mesto)

Sklepi Sveta o Sudanu

Svet je 20. oktobra 2025 odobril sklepe, v katerih je odločno obsodil konflikt v Sudanu, ki traja že več kot dve leti ter je povzročil izgubo več tisoč življenj in ogromno stisko za prebivalstvo Sudana. Konflikt poleg tega resno ogroža stabilnost in varnost v širši regiji.

EU je zelo zaskrbljena za enotnost, ozemeljsko celovitost in stabilnost Sudana, pri čemer je očitna vse večja politična in etnična razdrobljenost, ki se s pojavom vzporednih struktur upravljanja še dodatno povečuje. EU zavrača vsakršne poskuse razdelitve Sudana.

EU poudarja, da sta za končanje konflikta v prvi vrsti odgovorni vodstvi sudanskih oboroženih sil in sil za hitro podporo, pa tudi tisti, ki ju podpirajo. EU je določila naslednje zahteve za vse strani v konfliktu:

• konstruktivno sodelovanje vpogajanjih za takojšnjo prekinitev ognja in v verodostojnem vključujočem procesu mirovnega posredovanja, ki bo vodil k trajnemu prenehanju sovražnosti
• zagotavljanje hitrega, neoviranega in trajnega humanitarnega dostopa ter zaščite civilistov po vsem Sudanu
• verodostojne zaveze za spodbujanje resnično vključujočega, reprezentativnega in neodvisnega civilnega upravljanja
• ponovna vzpostavitev in krepitev pravne države, odgovornosti, spoštovanja mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic, ter pravosodja v Sudanu

EU je pripravljena tesneje sodelovati s stranema v konfliktu, če bo dosežen verodostojen napredek pri izpolnjevanju ključnih zahtev EU.

EU je kot sopredsedujoča pariški in londonski konferenci za Sudan in sosednje države pokazala, da je odločena podpreti prebivalstvo Sudana in imeti dejavno vlogo pri celovitem reševanju konflikta.

EU bo še naprej dejavno sodelovala, tudi na najvišji ravni, in ukrepala enotno, pri čemer bo spodbujala vključujoče formate in zagotavljala popolno usklajevanje z ustreznimi podobno mislečimi akterji. Še naprej bo uporabljala vse instrumente zunanje politike, ki jih ima na voljo – po potrebi tudi ciljno usmerjene omejevalne ukrepe – in po možnosti okrepila njihovo uporabo, da bi dosegla mirno rešitev krize.

EU priznava neodtujljive pravice prebivalstva Sudana do svobode, miru in pravičnosti ter ponovno poudarja, da je trdno zavezana spremljanju Sudana pri njegovih prizadevanjih za ohranitev enotnosti in ozemeljske celovitosti ter doseganje trajne stabilnosti, demokracije in vzdržne blaginje.

• Sudan: Svet odobril sklepe o trajajočem konfliktu (sporočilo za javnost, 20. oktober 2025)

Humanitarna pomoč sudanskemu prebivalstvu

EU in njenih 27 držav članic so skupaj največje donatorke humanitarne pomoči za Sudan. EU bo med letoma 2023 in 2026 dodelila 598,3 milijona EUR pomoči za najranljivejše prebivalce v Sudanu.

Če upoštevamo tudi podporo sosednjim državam, ki jih je prizadela kriza v Sudanu, kot so Čad, Južni Sudan, Etiopija, Srednjeafriška republika, Uganda, Egipt in Libija, znaša skupni prispevek EU za obdobje 2023–2026 974,8 milijona EUR. Ti podatki ne vključujejo humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo posamezne države članice EU.

EU je poleg tega 15. aprila 2026 na tretji mednarodni konferenci o Sudanu skupaj s svojimi državami članicami obljubila več kot 812 milijonov EUR pomoči za nujen odziv na trenutne izredne razmere v državi in zunaj njenih meja.

V okviru te skupne zaveze bo Evropska unija prispevala 360,8 milijona EUR, od tega bo 215,5 milijona EUR namenjenih podpori ljudem v stiski v Sudanu in 145,3 milijona EUR za pomoč pri odzivanju na regionalno begunsko krizo, ki jo je povzročila vojna.

EU s svojo humanitarno pomočjo skupnostim v Sudanu zagotavlja:

podpora pri preskrbi s hrano in hranili

vodo in sanitarne storitve

zdravstveno varstvo

zatočišča

izobraževanje

denarno pomoč

EU prispeva tudi k prehranski terapiji in oskrbi otrok, mlajših od pet let, ter nosečnic ali doječih mater po vsem Sudanu.

Pomoč dostavljajo agencije ZN, mednarodne nevladne organizacije in Rdeči križ.

EU spodbuja tudi k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava za neoviran in varen dostop do humanitarne pomoči, zaščito civilistov ter varnost in zaščito humanitarnih delavcev.

• Humanitarna pomoč za Sudan (Evropska komisija)

Sankcije v zvezi s Sudanom

Stabilnost in politična tranzicija v Sudanu

EU je oktobra 2023 v odziv na konflikt med RSF in SAF uvedla nov okvir sankcij v zvezi s Sudanom.

Ta okvir je usmerjen proti osebam in subjektom, ki so odgovorni za ali so vpleteni v:

• dejavnosti ali politike, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v Sudanu
• oviranje ali spodkopavanje prizadevanj za nadaljevanje demokratične politične tranzicije v Sudanu
• oviranje dostave humanitarne pomoči v Sudan, dostopa do nje ali njenega razdeljevanja
• načrtovanje, vodenje ali izvrševanje hudih zlorab človekovih pravic ali kršitev mednarodnega humanitarnega prava v Sudanu

Sankcije se uporabljajo za posameznike in subjekte, ki so pripadniki SAF ali RSF ali so z njima povezani. Vključujejo prepoved potovanja za posameznike, zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte ter prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago posameznikom in subjektom, za katere veljajo sankcije.

V okviru tega režima, ki je bil podaljšan do 10. oktobra 2026, so bile uvedene sankcije proti osemnajstim posameznikom in osmim subjektom.

Uvedba teh sankcij poudarja neomajno podporo EU miru in odgovornosti v Sudanu. EU si bo ob usklajevanju z mednarodno skupnostjo prizadevala za mirno rešitev konflikta ter obravnavala težke humanitarne razmere v državi in širše, pa tudi spodbujala trajen in vključujoč politični proces, v katerem bodo upoštevane težnje sudanskega prebivalstva, in v ta namen uporabila svoja diplomatska orodja in instrumente, vključno s sankcijami.

• Sklep o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejavnostmi, ki ogrožajo stabilnost in politično tranzicijo Sudana (Uradni list EU)
• Uredba o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejavnostmi, ki ogrožajo stabilnost in politično tranzicijo Sudana (Uradni list EU)

Embargo na orožje

EU od leta 1994 izvaja embargo na dobavo orožja Sudanu. Leta 2005 je implementirala sankcije Združenih narodov proti Sudanu, povezane s konfliktom v Darfurju, tako da jih je združila z obstoječim embargom EU na orožje za Sudan.

EU je leta 2011 po razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana spremenila embargo na orožje, da je zajel tako Sudan kot Južni Sudan. Vendar se je leta 2014 odločila, da bo ločila okvira sankcij za ti državi.

V okviru režima za Sudan je državljanom in državljankam EU prepovedano, da bi s katero koli osebo ali organom v Sudanu ali za uporabo v Sudanu sodelovali pri naslednjih dejavnostih:

• dobavi, prodaji, prenosu ali izvozu orožja ali z njim povezane vojaške opreme vseh vrst
• zagotavljanju tehnične pomoči, posredniških storitev in drugih storitev, povezanih z vojaškimi dejavnostmi, ter dobavi, proizvodnji, vzdrževanju in uporabi orožja in z njim povezane vojaške opreme
• financiranju ali zagotavljanju finančne pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi

S sklepom je bila uvedena prepoved potovanja in zamrznitev sredstev za pet posameznikov, za katere velja, da:

• ovirajo mirovni proces
• predstavljajo nevarnost za stabilnost v Darfurju in regiji
• grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo ali pravo človekovih pravic ali izvršujejo druge strahote
• kršijo embargo na orožje in/ali so odgovorni za ofenzivne vojaške prelete v regiji Darfur in čeznjo

• Sklep o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Sudanu (Uradni list EU)
• Uredba o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Sudanu (Uradni list EU)

Glej tudi

• Evropska unija in Sudan (Evropska služba za zunanje delovanje)
• Diplomatsko predstavništvo EU v Sudanu