"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za pravosodje in notranje zadeve (pravosodje), 12. junij 2025
Glavni rezultati
Pravosodje
Harmonizacija insolvenčnega prava
Svet sprejema ukrepe, da bi bila EU privlačnejša za tuje in čezmejne vlagatelje. Direktiva EU o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava, o kateri je Svet danes dosegel dogovor, bo izboljšala pravno varnost in zmanjšala stroške za tuje vlagatelje, ki morajo pri odločanju o naložbah v drugih državah EU trenutno upoštevati različna nacionalna pravila na področju insolvenčnega prava.
Vlagatelji ne marajo pravne negotovosti ali dolgotrajnih postopkov v primeru insolventnosti. Novi zakonodajni akt bo uskladil nacionalna pravila o insolventnosti in zagotovil večjo gotovost glede tega, kako dolgo bi lahko trajal postopek v primeru insolventnosti. To bo spodbudilo čezmejne naložbe.
Adam Bodnar, poljski minister za pravosodje
Nova pravila, o katerih morata doseči dogovor še Svet in Evropski parlament, vključujejo tako imenovani „mehanizem pre-pack“, ki omogoča dogovor o prodaji podjetja pred začetkom postopka v primeru insolventnosti, in upniški odbor, ki zagotavlja sodelovanje posameznih upnikov, ki drugače morda ne bi mogli biti udeleženi v postopku, na primer zaradi omejenih virov ali geografske oddaljenosti.
Svet se je dogovoril o ključnih vidikih osnutka zakonodajnega akta, s katerim bodo zajamčene pravice odraslih oseb, ki potrebujejo varstvo ali podporo, v čezmejnih primerih. Namen novega zakonodajnega akta je izboljšati varstvo odraslih oseb, ki zaradi invalidnosti ali osebne nezmožnosti ne morejo varovati lastnih interesov. Ljudi, ki potrebujejo pomoč pri sprejemanju odločitev v zvezi z osebnimi vidiki življenja, je čedalje več. Po podatkih EU naj bi se delež ljudi, starejših od 65 let, s takšno ali drugačno obliko invalidnosti do leta 2050 povečal za 77 %.
Novi zakonodajni akt obravnava:
pravila, po katerih se določita država članica, katere sodišče ali sodišča so pristojna za obravnavo zadeve, in pravo, ki ga mora sodišče uporabiti
samodejno priznavanje ukrepov, ki jih sprejme sodišče v državi članici, s strani drugih držav članic
zagotovitev, da imajo javne listine (na primer notarska listina) v drugih državah članicah v celoti enako dokazno moč kot v državi članici izvora
Vojna agresija Rusije proti Ukrajini: boj proti nekaznovanju
Ministri in ministrice so se seznanili z najnovejšimi informacijami o tem, kako države članice in EU pomagajo Ukrajini v boju proti nekaznovanosti za kazniva dejanja, storjena v povezavi z vojno agresijo Rusije. Eden od številnih pomembnih ukrepov v zvezi s tem je ustanovitev skupne preiskovalne skupine. Ta skupna preiskovalna skupina vključuje pravosodne organe iz več držav ter podpira Ukrajino na področju preiskovanja in pregona najhujših mednarodnih hudodelstev. Zbirka podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih (CICED), ki jo je vzpostavila agencija EU Eurojust, je namenjena varovanju, hrambi in analizi dokazov o mednarodnih hudodelstvih v podporo nacionalnim in mednarodnim preiskavam.
Nedavno so se predstavniki 35 držav, Sveta Evrope in Evropske komisije na srečanju v Lvivu (Ukrajina) 9. maja dogovorili o ustanovitvi posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.
Boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo z napredkom pri krepitvi pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami. Svet meni, da je takšno sodelovanje bistvenega pomena v boju EU proti organiziranemu kriminalu, da bi olajšali pregon, privedli člane kriminalnih mrež pred sodišče in razbili mreže organiziranega kriminala.
Svet se je v sklepih iz junija 2024 dogovoril o zbirki orodij v podporo tem prizadevanjem. Ta vsebuje ukrepe, kot so:
organiziranje izmenjave izkušenj in dobrih praks med strokovnjaki iz držav članic glede pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami
v izbranih primerih napotitev funkcionarjev za zvezo v tretjih državah s strani Eurojusta
spodbujanje pristopa tretjih držav h konvencijam Sveta Evrope, zlasti h konvenciji o izročitvi in konvenciji o medsebojni pravni pomoči
Predsedstvo je ministre in ministrice za pravosodje obvestilo o trenutnem stanju v zvezi s pristopom EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Pristop EU k EKČP je obveznost iz Pogodbe EU.
Ministri in ministrice za pravosodje so se seznanili z dejavnostmi EJT. Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je poročala o najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi z EJT. Leta 2024 sta se EJT pridružili Poljska in Švedska in tako se je število sodelujočih držav članic zvišalo na 24.
Predsedstvo je ministre in ministrice obvestilo tudi o trenutnem postopku izbire novega evropskega glavnega tožilca zaradi izteka mandata Laure Kövesi 30. oktobra 2026, pa tudi o sedmih novih evropskih tožilcih.
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o ministrskem srečanju med Združenimi državami in EU na temo pravosodja in notranjih zadev 2. in 3. junija v Varšavi ter o trenutnem stanju v zvezi z morebitnimi ukrepi EU glede hrambe elektronskih komunikacijskih podatkov. Komisija je podala informacije o pogajanjih med ZDA in EU glede sporazuma o elektronskih dokazih.
Litva je poročala o pobudi za krepitev demokratične odpornosti EU in zoperstavljanje zgodovinskemu revizionizmu. Slovenija je podala informacije o sankcijah, ki so jih Združene države sprejele proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča. Na koncu je Danska predstavila svoj delovni načrt predsedstva, ki se bo začelo 1. julija 2025.
