"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za pravosodje in notranje zadeve (notranje zadeve), 13. junij 2025
Glavni rezultati
Notranje zadeve
Začasna zaščita za ukrajinske begunce in begunke
Svet je dosegel politični dogovor o podaljšanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine za še eno leto, tj. do marca 2027. Sklep bo dokončno sprejet v prihodnjih tednih.
EU ostaja solidarna z ukrajinskim prebivalstvom, ki ga Rusija še naprej terorizira z neselektivnimi letalskimi napadi. Še za eno leto smo podaljšali zaščito za milijone ukrajinskih begunk in beguncev. Poleg tega je poljsko predsedstvo začelo razpravo o strategiji za postopno odpravo začasne zaščite, ko bo dosežen pravičen mir. V bližnji prihodnosti si bomo prizadevali za skupne rešitve na ravni celotne EU na tem področju, tudi v okviru vračanja v Ukrajino.
Tomasz Siemoniak, poljski minister za notranje zadeve in upravo
EU je mehanizem začasne zaščite za begunce in begunke iz Ukrajine aktivirala marca 2022. Ta mehanizem, ki temelji na zakonodajnem aktu EU, sprejetem leta 2021, je bil vzpostavljen za obravnavanje izjemnih okoliščin množičnega prihoda. Začasna zaščita za osebe, razseljene iz Ukrajine, je bila že trikrat podaljšana in bi se iztekla marca 2026.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o priporočilu Sveta za pripravo na usklajen prehod z začasne zaščite. V njem bodo obravnavane zadeve, kot so prehod na druge statuse prebivanja, utrlo bo pot postopni vrnitvi v Ukrajino in okrepilo zagotavljanje informacij o razpoložljivih možnostih.
Infrastruktura IT za upravljanje meja ter odkrivanje in pregon
Ministri in ministrice so se seznanili z razvojem informacijske infrastrukture EU za upravljanje meja ter odkrivanje in pregon.
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o stanju sistema vstopa/izstopa (SVI) s posebnim poudarkom na njegovi postopni uvedbi. Svet in Evropski parlament sta se 19. maja dogovorila, da bosta državam članicam omogočila postopen začetek delovanja SVI. V skladu s časovnim načrtom, ki ga je Svet potrdil marca 2025, bi se moral ta postopni pristop začeti izvajati oktobra 2025.
V SVI bodo evidentirani vstop, izstop in zavrnitev vstopa državljanom tretjih držav, ki z namenom kratkoročnega bivanja prečkajo zunanje meje EU. Novi sistem bo zajel podobe obraza in pridobil prstne odtise oseb, ki prvič prečkajo mejo, ter te informacije zabeležil v digitalni datoteki.
Ministri in ministrice so 40 let po podpisu Schengenskega sporazuma, do katerega je prišlo 14. junija 1985, odobrili Schengensko deklaracijo. Svet z njo obnavlja svojo zavezanost schengenskemu območju ter poudarja pomen schengenske ureditve za evropsko sodelovanje in povezovanje.
Ministri in ministrice so izmenjali tudi mnenja o prednostnih nalogah schengenskega območja za naslednjih 12 mesecev. Prednostna področja in operativni ukrepi, ki jih je Svet potrdil za obdobje 2025–2026, so:
pospeševanje digitalizacije postopkov in sistemov ter izboljšanje pripravljenosti obsežnih informacijskih sistemov
krepitev odpornosti zunanjih meja in učinkovitosti vračanja
povečanje notranje varnosti ob hkratnem prizadevanju za prosto gibanje na območju brez nadzora na notranjih mejah
Kar zadeva migracije, so se ministri in ministrice med delovnim kosilom osredotočili na vračanje, zlasti na krepitev sodelovanja s tretjimi državami na področju ponovnega sprejema. EU je z izkoriščanjem svoje vizumske politike uspela izboljšati sodelovanje s številnimi državami izvora na področju ponovnega sprejema.
Komisija je predstavila tudi stanje izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS). Letos bo prvič uradno ocenila razmere na področju migracij v državah članicah. To bo pomenilo začetek postopka, s katerim se bodo države članice zavezale k solidarnostnim prispevkom.
Ministri in ministrice so med razpravo o zunanji razsežnosti migracij obravnavali tudi razmere v Libiji in njihove posledice za migracijske tokove v Evropo.
Svet je na podlagi sporočila, ki ga je Komisija predstavila 1. aprila letos, izmenjal mnenja o evropski strategiji notranje varnosti ProtectEU. Države članice so ProtectEU na splošno pozdravile kot pomemben prispevek h krepitvi notranje varnosti EU. Podprle so široko vizijo, ki jo je predstavila Komisija in ki združuje poudarek na varnosti in pripravljenost, ter se strinjale, da je treba okrepiti sodelovanje s tretjimi državami.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o dostopu do podatkov za organe odkrivanja in pregona, ki je pomemben element ProtectEU, ter zlasti o konkretnih kratkoročnih ukrepih, ki bi jih bilo mogoče izvesti za olajšanje dostopa do podatkov in podporo prizadevanjem organov odkrivanja in pregona v boju proti kriminalu. Številne države članice so Komisijo pozvale, naj nujno predstavi napovedani časovni načrt za dostop do podatkov. V njem naj bi bili določeni pravni in praktični ukrepi za zagotovitev zakonitega in učinkovitega dostopa do podatkov.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o vplivu trenutnega geopolitičnega okolja na notranjo varnost EU, pri čemer so se osredotočili na Ukrajino, Moldavijo in Sirijo. V teh razpravah sta sodelovala ukrajinski podpredsednik vlade in minister za nacionalno enotnost ter moldavska ministrica za notranje zadeve.
Svet je odobril tudi sklepe o naslednjem ciklu EMPACT (2026–2029). EMPACT je instrument EU pod vodstvom držav članic za večdisciplinarno in večagencijsko operativno sodelovanje v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. Združuje policijske, carinske in pravosodne organe iz različnih držav članic ter na ravni EU, akterje zunaj EU in zasebni sektor. Njegove prednostne naloge temeljijo na oceni ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v EU, ki jo je pripravil Europol.
Predsedstvo je pod točko „Razno“ delegacije obvestilo o ukrepih, ki jih je sprejelo v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ter o srečanju na visoki ravni v okviru mehanizma CELAC-EU za usklajevanje in sodelovanje na področju boja proti drogam. CELAC je regionalni forum latinskoameriških in karibskih držav.
Predsedstvo je delegate in delegatke obvestilo tudi o ministrskem srečanju med ZDA in EU o pravosodju in notranjih zadevah, ki je potekalo 2. in 3. junija v Varšavi.
Slovenija je delegacije obvestila o 13. ministrskem srečanju v okviru procesa Brdo, ki je bilo osredotočeno na boj proti terorizmu in trgovini z ljudmi v jugovzhodni Evropi. Na koncu je Danska , ki bo naslednja predsedovala Svetu, predstavila svoj delovni program.
