"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za pravosodje in notranje zadeve (notranje zadeve), 5. marec 2025
Glavni rezultati
Notranje zadeve
Upravljanje meja EU
Ministri in ministrice za notranje zadeve so se na današnji seji dogovorili o skupnem stališču (splošnem pristopu) glede uredbe, ki omogoča postopen začetek delovanja sistema vstopa/izstopa, tj. informacijskega sistema za registracijo vstopa državljanov tretjih držav, ki potujejo v EU zaradi kratkoročnega bivanja, na schengensko območje in njihovega izstopa iz tega območja. Ta zakon državam članicam omogoča, da sistem vstopa/izstopa, preden ta nov sistem v celoti uvedejo, začnejo postopoma uporabljati v šestmesečnem prehodnem obdobju.
Ko bodo poslanci in poslanke Evropskega parlamenta (EP) sprejeli svoje stališče, bosta lahko Svet in EP začela pogajanja za dogovor o končnem zakonu.
Ministri in ministrice so odobrili tudi revidirani časovni načrt za uvedbo tako imenovane arhitekture interoperabilnosti, ki je povezan sistem orodij IT za upravljanje meja in kazenski pregon. V skladu s časovnim načrtom, ki ga je sprejel upravni odbor agencije eu-LISA, ki je agencija EU, pristojna za izgradnjo infrastrukture IT, se bo SVI začel postopoma izvajati oktobra 2025. Revidirani sistem Eurodac, tj. biometrična podatkovna zbirka EU, ki pomaga pri identifikaciji prosilcev za azil, bo začel delovati junija 2026. Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) pa bo končno vzpostavljen v zadnjem četrtletju leta 2026.
Ministri in ministrice so preučili, kako sprememba režima v Siriji vpliva na migracije. Razpravljali so o tem, kako lahko države članice pomagajo sirskim državljanom in državljankam, ki izrazijo trdno željo po vrnitvi domov, pa tudi o izvrševanju odločb o vrnitvi sirskih državljanov in državljank, ki predstavljajo varnostno grožnjo ali so obsojeni za kazniva dejanja.
Padec Asadovega režima je prelomna točka za številne državljane in državljanke Sirije, ki prebivajo v Evropi. Čeprav težke razmere v tej državi otežujejo obsežno vračanje, je pomembno poiskati konkretne rešitve v skladu z ustreznim mednarodnim pravom za vrnitev tistih, ki so obsojeni za kazniva dejanja in ogrožajo javno varnost.
Tomasz Siemoniak, poljski minister za notranje zadeve in upravo
Kar zadeva prostovoljne vrnitve, je veliko držav članic izrazilo podporo zamisli poizvedovalnih obiskov Sirije („go-and-see-visits“), med katerimi bi sirski državljani in državljanke, ki živijo v EU, lahko ocenili razmere v svoji domovini, ne da bi pri tem izgubili svoj status mednarodne zaščite. Več ministrov in ministric je podprlo tudi vzpostavitev okvira EU za takšne obiske.
Na splošno so tudi soglašali, da bi bilo treba najti rešitve za vračanje sirskih državljanov in državljank, ki predstavljajo varnostno grožnjo ali so obsojeni za kazniva dejanja.
Po navedbah UNHCR je bilo februarja 2025 še vedno prisilno razseljenih več kot 12 milijonov državljanov in državljank Sirije. 8. decembra 2024 jih je bilo notranje razseljenih 7,4 milijona, od česar jih je bilo približno 650 000 na novo razseljenih. 4,7 milijona je poiskalo zatočišče zunaj svoje domovine, večina v sosednjih državah, več kot milijon pa tudi v EU. Približno 1,2 milijona jih ima v EU status begunca ali subsidiarno zaščito, 130 000 pa jih je zaprosilo za azil in čakajo na odločitev.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o izvajanju prednostnih nalog cikla Schengenskega sveta in zlasti o tem, kako povečati učinkovitost sistemov vračanja. Posvetili so se izzivom, kot so pomanjkanje sredstev, nesodelovanje držav izvora in tranzita ter nezadostna uporaba orodij za izmenjavo informacij (npr. SIS) s strani držav članic. Razpravljali so tudi o tem, kako bi EU lahko podprla države članice pri odzivanju na te izzive.
Svet je na podlagi tematskega schengenskega ocenjevanja vračanja za leto 2024 sprejel sklep s priporočili. V njih so predlagane rešitve za odpravo glavnih ozkih grl, ugotovljenih pri tematskih ocenjevanjih, s poudarkom na ključni fazi postopka vračanja, poudarjen pa je tudi pomen ustreznega in proaktivnega načrtovanja sredstev, učinkovitega usklajevanja in učinkovite skladnosti akterjev in postopkov na nacionalni in evropski ravni.
Komisija je predstavila schengenski barometer, ki vsebuje najnovejše informacije o stanju v schengenskem območju.
Ob robu zasedanja Sveta so se ministri in ministrice EU za notranje zadeve sestali z Odborom Latinske Amerike za notranjo varnost (CLASI). CLASI ima 16 držav članic iz Latinske Amerike in je privilegirana partnerica EU pri krepitvi sodelovanja na področju kazenskega pregona z Latinsko Ameriko in Karibi. V središču izmenjave na ministrski ravni, tretje po letih 2022 in 2023, je bilo obravnavanje skupnih groženj notranji varnosti, vključno z bojem proti mednarodnim hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami.
Ministri in ministrice EU in CLASI so se dogovorili o skupni izjavi in časovnem načrtu za izvajanje prednostnih nalog na področju operativnega sodelovanja v obdobju 2025–2026. Prednostne naloge na področju sodelovanja vključujejo:
okrepitev izmenjave informacij med organi kazenskega pregona v obeh regijah
okrepitev izmenjave informacij o prometu s prepovedanimi drogami
priprava ukrepov proti kriminalnim mrežam, ki predstavljajo največjo grožnjo
okrepitev sodelovanja držav CLASI s ključnimi agencijami s področja pravosodja in notranjih zadev
stalno ocenjevanje varnostnih ranljivosti pristanišč v obeh regijah in ukrepov, sprejetih za preprečevanje infiltracije organiziranega kriminala
spodbujanje izvajanja pristopa „sledenje denarju“, usmerjenega v gospodarsko infrastrukturo organiziranega kriminala
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Ministri in ministrice so izmenjali tudi mnenja o vplivu trenutnih geopolitičnih razmer na notranjo varnost EU ter se pri tem posvetili zlasti Siriji in Ukrajini. Predsedstvo je predstavilo tudi poročilo o boju proti prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu.
Komisija je predstavila akcijski načrt za varnost kablov. Akcijski načrt, sprejet 21. februarja 2025, je odziv na različne incidente, povezane s podmorskimi kabli, ki so se zgodili v Baltskem morju.
Komisija je predlagala vrsto ukrepov za preprečevanje, odkrivanje, odzivanje, odpravo in odvračanje. Ključni ukrep za boljše odkrivanje incidentov na kablih je krepitev zmogljivosti za spremljanje groženj, ki omogočajo zgodnejša opozorila in odzive. Za boljši odziv na incidente in odpravo njihovih posledic Komisija predlaga vzpostavitev flote plovil EU, ki bi se uporabljala za popravilo poškodovanih kablov.
V zadnjih mesecih smo bili priča zaskrbljujočemu številu incidentov na podmorskih kablih v Baltskem morju. EU mora hitro kot celota sprejeti odločne ukrepe. Akcijski načrt za varnost kablov je dober korak naprej k boljši zaščiti naše podvodne infrastrukture.
Tomasz Siemoniak, poljski minister za notranje zadeve in upravo
Komisija je predstavila pregled stanja postopka izvajanja pakta o migracijah in azilu. Pakt je začel veljati pred več kot devetimi meseci in se bo začel uporabljati prej kot v 16 mesecih.
Portugalska ministrica je poročala o svoji udeležbi na 42. seji Sveta arabskih ministrov za notranje zadeve.
