Dostopnost proizvodov in storitev za invalide in starejše
Skupni standardi dostopnosti zagotavljajo lažjo uporabo proizvodov in storitev v EU, zlasti za starejše in invalide.
Zakaj pravila EU o zahtevah glede dostopnosti
EU želi olajšati dostop do različnih proizvodov in storitev za starejše in invalide ter pri tem spoštovati načelo enakega obravnavanja.
Boljše delovanje notranjega trga za določene dostopne proizvode in storitve bo koristilo potrebam navedenih potrošnikov in industriji. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča boljšo vključenost in udeležbo državljanov v družbi.
Trenutne nacionalne zahteve glede dostopnosti, ki se nanašajo na določene izdelke in storitve, se med državami članicami razlikujejo, kar povzroča razdrobljenost enotnega trga.
Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je že zdaj veliko, število državljanov, ki so invalidi ali imajo funkcionalne omejitve, pa se bo s staranjem prebivalstva EU še znatno povečalo.
Za vzpostavitev skupnih standardov dostopnosti je EU sprejela dve direktivi:
- evropski akt o dostopnosti vključuje (2019), ki opredeljuje minimalnezahteve glede dostopnosti za ključne proizvode in storitve
- direktivo o dostopnosti spletišč javnega sektorja (2016), ki opredeljuje standarde za boljšo dostopnost digitalnih proizvodov in storitev za vse uporabnike
Invalidnost v EU: dejstva in številke (Infografika)
Dostopnost proizvodov in storitev
Evropski akt o dostopnosti vključuje zahteve glede dostopnosti ključnih proizvodov in storitev, kot so:
- telefoni, računalniki, plačilni terminali ali samopostrežni terminali za nakup potniških vozovnic
- potrošniške bančne storitve
- elektronske komunikacijske storitve, med drugim tudi telefonske in spletne storitve
- klici v sili na številko 112
- dostop do avdiovizualnih medijskih storitev
- e-knjige
- e-trgovina
Evropski akt o dostopnosti (Direktiva 2019/882) je bil sprejet leta 2019. Nova ne koristijo le več desetim milijonom invalidov, temveč tudi mnogim starejšim ljudem v EU.
Proizvodi
Proizvodi bi morali biti skladni:
- s skupnimi zahtevami glede dostopnosti za uporabniški vmesnik in zasnovo proizvodov
- z bolj specifičnimi zahtevami glede dostopnosti določene elektronske opreme za potrošnike
- poleg tega pa bi moral biti omogočen dostop do informacij v zvezi z embalažo, navodil za montažo in drugih informacij o potrošniškem izdelku
Storitve
Direktiva vključuje tudi nekatere zahteve, ki se nanašajo izključno na storitve:
- skupne zahteve zlasti na spletnih straneh
- dostopne bi morale biti tudi podporne storitve
Primeri posebnih zahtev glede dostopnosti v samopostrežnih terminalih:
- prodajni avtomati za vozovnice/vstopnice ali bankomati bodo morali omogočiti uporabo osebnih slušalk, tako da lahko slabovidne osebe sledijo zvočnim navodilom
- če bo samopostrežni terminal omogočal vizualne načine upravljanja, bo moral zagotoviti vsaj en način upravljanja, pri katerem uporabniku ni treba zaznavati barv
Zagotavljanje učinkovitosti pravil
Evropski akt o dostopnosti je direktiva, kar pomeni, da določa zavezujoče cilje glede dostopnosti, vendar prepušča posameznim državam članicam, da same odločijo, kako jih želijo doseči.
Države EU imajo do junija 2025 čas, da smernice direktive vključijo v svojo nacionalno zakonodajo.
EU dopušča tudi nekaj izjem. Na primer mikropodjetja, tj. podjetja z manj kot deset zaposlenimi in letnim prometom pod dvema milijonoma EUR, ki zagotavljajo storitve, so izvzeta iz direktive, mikropodjetja, ki zagotavljajo proizvode, pa bodo izvzeta iz nekaterih obveznosti.
Dostopnejši proizvodi in storitve za državljane EU (Infografika)
Dostopnost spletnih strani in aplikacij
V direktivi o dostopnosti spletišč (2016/2102) javnega sektorja so določeni standardi, na podlagi katerih naj bi digitalni proizvodi in storitve postali dostopnejši za vse uporabnike. Hkrati je tudi vzpostavljen jmehanizem za spremljanje in uvedeno preverjanje skladnosti.
Ti novi elementi se uporabljajo za spletne in mobilne aplikacije uprav, javnih bolnišnic, sodišč in drugih javnih organov.
V praksi to pomeni, da lahko uporabniki preprosto s klikom na povezavo za povratne informacije zaprosijo za konkretne informacije, če je vsebina nedostopna, ter prijavijo primere neskladnosti.
Direktiva je začela veljati decembra 2016.
Postopek v Svetu
Potem ko je Komisija decembra 2015 predstavila predlog, je Delovna skupina Sveta za socialna vprašanja podrobno preučila besedilo.
Slovaško predsedstvo je pospešilo razprave o direktivi in pri tem sledilo pristopu postopnega spreminjanja besedila, pri čemer se je osredotočilo zlasti na:
- pojasnitev področja uporabe
- izboljšanje pravne jasnosti besedila
- preprečevanje morebitnih prekrivanj ali navzkrižij z veljavno zakonodajo EU
Malteško predsedstvo je med razpravami na tehnični in politični ravni pripravilo predloge besedila, da bi se upoštevali nekateri pomisleki delegacij, med drugim potreba po:
- osredotočenosti na izbrane proizvode in storitve
- nedoločitvi novih zahtev glede dostopnosti, kadar prejšnja zakonodaja EU že določa zahteve glede dostopnosti
- ohranitvi enake strukture, kot jo je predlagala Komisija
- zagotovitvi večje jasnosti glede tega, kateri vidiki bi morali biti vključeni v direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in kateri vidiki v akt o dostopnosti
- opustitvi posebnih oznak o dostopnosti, da bi se izognili upravnim in finančnim obremenitvam
Predsedstvo je tako storilo pomembne korake naprej, da bo lahko Svet sprejel stališče o tej direktivi.
Po intenzivnih razpravah in preoblikovanju besedila se je Svet v času estonskega predsedovanjadogovoril o stališču (splošni pristop) glede direktive o dostopnosti. Med razpravami so delegacije podale pripombe v zvezi s številnimi predlogi, povezavami z drugo zakonodajo EU in vrzelmi v oceni učinka.
Najpomembnejša politična vprašanja so bila rešena na zadnjem trialogu, zlasti v zvezi z naslednjimi področji:
- promet in turizem
- nastanitev
- gostinske storitve
- pozidano okolje
- s tem povezani akti EU
- mikropodjetja
Pogajanja med Svetom in Evropskim parlamentom so se začela marca 2018 in končala z začasnim dogovorom novembra 2018.
Odbor stalnih predstavnikov Sveta (Coreper) je ta začasni dogovor odobril 19. decembra 2018.
Svet je akt o dostopnosti sprejel 9. aprila 2019, potem ko je Parlament 13. marca 2019 sprejel stališče v prvi obravnavi.
Direktiva je začela veljati junija 2019.
Politika Sveta glede dostopnosti njegovega spletišča
To spletišče je tudi javno spletno mesto, generalni sekretariat Sveta pa si prizadeva za to, da je uporabniku prijazno To je v skladu z direktivo EU o dostopnosti spletišč (2016).
S spletno dostopnostjo naj bi zagotovili, da so spletna besedila, slike, obrazci in navigacija dostopni in razumljivi širši javnosti.
Da bi zadostili spreminjajočim se merilom glede spletne dostopnosti, so pri tem upoštevani naslednji vidiki:
- „alt oznake“ – opisi slik, ki uporabnikom, ki uporabljajo bralnike zaslona, pomagajo razumeti, na kaj se nanaša slika
- kontrast med besedilom in ozadjem, ki je prilagojen za boljšo berljivost
- navigacija – uporabniki, ki imajo težave z miško, lahko po spletišču iščejo le z uporabo tipkovnice
Dejavno si prizadevamo za boljšo dostopnost in uporabnost našega spletišča. Več informacij:
Zadnja posodobitev: 26. junij 2025